Jump to content

St Stephen's Hospital, Delhi

Iwde to Wikipedia

Opitaal St Stephen Delhi ko opitaal keeriiɗo to New Delhi, leydi Indiya. Ospitaal oo ina waɗi 600 leeso, hannde ina golloroo no nokku toppitiiɗo ko fayti e cellal (superspecialité).[1]

Tariya Juɓɓule ɗee puɗɗii ko e hitaande 1876 e nder njuɓɓudi safaara rewɓe Delhi, e daande maayo Yamuna. Caggal ɗuum, opitaal oo sosaa ko e hitaande 1885[2], ko nokku tokooso ina waɗi 50 leeso to Chandni Chowk, ko Laamɗo Dufferin, cukko hooreejo leydi Indiya udditi ɗum.[3] Ko ngol woni safrirde adannde wonande rewɓe e sukaaɓe.[4]

Ospitaal oo fuɗɗii ko e nokku 50 leeso to Chandni Chowk, ina ndaara Jardin Queen’s Gardens[5] jooni anndiraaɗo Company Bagh laawol caggal e hitaande 1885 ko opitaal rewɓe e sukaaɓe. Ko koyɗol Mission Médicale Femme Delhi ngam golloraade e nder safrirde. Ospitaal St. Stephen ngam rewɓe e sukaaɓe sosaa ngam siftorde Priscilla Winter, sosɗo Delhi Female Medical Mission E nder kitaale 1890, Mission's ina safra fotde 600-700 ñawɗo e nder opitaal keso oo, 15 000 e nder diisnondiral, e 1 200 rewrude e galleeji njilluuji[6]


Cover ñalngu adanngu ciftorgol teemedere hitaande yaltinaa e hitaande 1985 Ospitaal oo woni ko e caka Delhi ɓooyɗo, ko opitaal gadano baɗaaɗo tan ngam toppitaade rewɓe e sukaaɓe e nder Delhi.[7] Opitaal oo ina anndiranoo laaɓal e neɗɗaagu mum. Hay so tawii opitaal oo e fuɗɗoode ina ŋakki kaɓirɗe e gollotooɓe, o fuɗɗii ƴellitaade ko e hitaande 1891.

Ospitaal oo ƴettii doktoor maɓɓe debbo gadano, biyeteeɗo Jenny Muller, debbo iwdi Inndo-Almaañ, jannguɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara rewɓe to Londres. E hitaande 1893, debbo doktoor ɗiɗaɓo, hono Mildred Staley naati heen.

Ko Laamɗo Dufferin, cukko hooreejo leydi Indiya udditi suudu safrirdu nduu. Hayre gonnde e mahngo suudu safrirdu ɓooyndu to Tis Hazari, lelnaama e hitaande 1906, safrirde ndee udditaa e hitaande 1909.[9]

Blok jibinannde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tis Hazari udditaa ko e hitaande 1969, ko Indira Gandhi, gardiiɗo jaagorɗe leydi Indiya. Hayre gonnde e opitaal mawɗo oo ko V. V. Giri hooreejo leydi Indiya lelni ɗum e hitaande 1972, ko Indira Gandhi udditi ɗum e hitaande 1976.[10] Blok yumma e ɓiɗɗo oo inniraa ko caggal ɗuum Dr Lucy Oommen, gardiiɗo safaara gadano e nder duɗal ngal e nder leydi Indiya, kadi ko Dr.A. P. J. Abdul Kalam, hooreejo leydi Indiya

Tampo siftorde yaltinaama e departemaa posto e hitaande 1985[11] e natal suudu safrirdu hakkundeeru nduu e ñalngu adanngu nguu ina hollira suudu safrirdu adanndu nduu to Chandni Chowk.

Jaangirde Ospitaal St. Stephen woni gadano fuɗɗaade jannginde rewɓe indinaaɓe no infirmiyee en e hitaande 1867.[citation needed] Duɗal janngingol infirmiyee en fuɗɗii ko e les njiimaandi Alice Wilkinson—infirmiyee Angalteer gadano jannguɗo, naatɗo e opitaal hee e hitaande 1908.[12] Wilkinson wonti gardiiɗo safrirde ndee. O sosi kadi fedde infirmiyee en jannguɓe e nder leydi Indiya, o golliima e binndol mum haa hitaande 1948.[13] Duɗal gadanal e nder leydi Indiya fuɗɗii ko caggal mum no feewi e hitaande 1871 to opitaal mawɗo laamu, to Chennai.

Ospitaal oo kadi ina jeyaa e opitaaluuji mawɗi jannginirɗi baɗooji jaŋde keeriinde e jaŋde toownde (specialité) jokkondirnde e Diisnondiral Ngenndiwal Jaŋde, tawa ina anndiree Diiso Cafrirɗe leydi Indiya. Ospitaal oo kadi heɓi njeenaari ngenndi ndii ummoraade e Diisnondiral Jaŋde Ngenndiwal ngam waawde jannginde e nder porogaraam Diplomaat Diisnondiral Ngenndiwal[14].

Ospitaal oo ina janngina kadi karallaagal laboratuwaar ngam waɗde ƴeewndorɗe Hemofilia kuuɓtodinɗe e les njiimaandi Fedde Hemofilia leydi Indiya[15].

Teffol Opitaal St Stephen, to wuro Delhi Opitaal St Stephen, to wuro Delhi Ospitaal oo ina jogii aadaaji keewɗi ballitooji wiɗtooji e gannde ɓamtaare cellal. Binndanɗe ummoraade e duɗal ngal ina njahdi e hitaande 1894[16] ko fayti e laabi seppooji haa e ko ɓooyaani ko fayti e ŋakkeende cellal boɗewal.[17] Ospitaal oo kadi wallitii e Fedde Adunaare Cellal ngam ƴeewde peeje toppitagol ñawbuuli.[18] Goomu wiɗto golloowo ina golloo e fannu jabet reedu[19] e Rheumatologie.[20]

Yuɓɓo ngoo ina anndiree Departemaa wiɗtooji ganndal e njulaagu, laamu leydi Indiya.


Ospitaal St Stephen Keertiiɗe Ospitaal oo ina rokka ñawɓe ɓee ɗeeɗoo geɗe :

Anestesi Opereeji ɓernde-toras e ƴiiƴam Kardiyoloji Caɗeele Cellal renndo Operation Dental & Fasiyomaksilaar Ko faati e ɓalndu E.N.T Endokrinoloji Gastro-enteroloji Histo Patoloji Sarwisaaji laboratuwaaruuji Lekki Nefroloji Neuroloji Opereeji ƴiiƴam Jibinannde e Jibinannde Gite Ortopedi Safaara sukaaɓe Opereeji sukaaɓe Opereeji plastik Safaara hakkille Rajo-oloji Safaara jibinannde e retal (RFM) Safaara ɓuuɓɗo fooftere Reematoloji Seekogu Uroloji Neɗɗaagal teskingal Ospitaal oo waɗii heen geɗe keewɗe teeŋtuɗe e nder leydi Indiya hannde ndii, ina jeyaa heen :

Doktoor Marie Elisabeth Hayes, ganndo ko faati e safaara Doktoor Lucy Oommen, keɓɗo njeenaari Padma Shri. Dr Balu Sankaran, ganndo, ganndo, keɓoowo njeenaaje Padma Shri e Padma Vibushan. Doktoor Mathew Varghese, gardinooɗo hare poliyo tan e nder leydi Indiya