Jump to content

Sultan of Kano

Iwde to Wikipedia

Sultan leydi Kano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

[waylu iwdi]

« Ko o neɗɗo moƴƴo, nuunɗuɗo, jannguɗo.  O waawaa jogaade doole, gila e sosde Kano, haa nde joofi...sikke alaa, alaa Sarki ɓurɗo Rumfa doole” .

Rumfa lomtii baaba mum ko e hitaande 1463. Laamu makko ina teskaa e ɓeydagol faggudu ngol meeɗaa yiyeede, e peeje njuɓɓudi keewɗe e ƴellitaare faggudu mawnde.  Rumfa ronii faggudu ɓuuɓndu ndu yiyri ɓuuɓri eggugol annduɓe e njulaagu, ko ɓuri heewde heen ko iwdi Aarabeeɓe, Kanuri, Berber e Fula.  Ɓuri teskeede e ɓeeɗoo eggiyankooɓe ko ganndo Berbeer lolluɗo biyeteeɗo Muhammad Al-Maghili, wiyɗo ko Mujaddid.  O waɗii darnde seeɗa to Katsina hade makko arde Kano.  Ina wiyee Al-Maghili ko Annabi Muhammadu ñaagii ɗum e nder koyɗol ngam yahde hirnaange, saakta lislaam.  O ƴetti ndeen leydi Madiina o waɗi heen seedantaagal, o ummii o ƴeewtindii seedantaagal leydi ndii e kala nokku mo o yilli haa o ari Kano ɗo o yiyi nanndo hakkunde leyɗeele ɗee.  Ko ɗoon o joofniri wonde o dañii joɗnde makko.  O ari e defte Lislaam keewɗe, omo yiɗi jannginde ɓesngu nguu ko fayti e diine Lislaam.  Nde o nani o timminii faandaare makko, worɓe jannguɓe ina ngondi e kala nokku, o ummii Kano o fayti Masr (Ejipt), o acci Sidi Fari ngam jokkude golle makko.[3]

E les njiimaandi Al-Maghili, Rumfa waɗii peeje lislaam keewɗe, o hirjinii golle laaɓtuɗe e nder Sultanaat, o hucciti e heeferɓe (Abagayawa teeŋti noon) e nder golle ɗee, o haɗi golle maɓɓe.  O mahii minare e nokku lekki ceniiki pagan caggal nde o taƴi ngol.  Rumfa kadi mahii juulirɗe keewɗe e nder laamu makko, juulde Iid al-Fitr fuɗɗii waɗeede ko to Kano.  Rumfa hokki maccuɓe darnde nder...