Jump to content

Taiwo Ajai-Lycett

Iwde to Wikipedia

Taiwo Ajai-Lycett ListenN, OON (jibinaa ko ñalnde 3 feebariyee 1941) ko fijoowo Naajeeriya,[1]jaayndiyanke, yeewtanoowo teleeji, e ganndo kosam.[2][3] Lycett ko debbo, ko kanko woni gadano winndude jaaynde Africa Woman e kitaale 1970.[4]

Nguurndam Taiwo Ajai jibinaa ko ɓiɗɗo gadano e nder sukaaɓe rewɓe ɗiɗo[5] ñalnde 3 lewru feebariyee 1941 to Lagos, diiwaan hirnaange Naajeeriya koloñaal,[6] baaba makko ko iwdi Awori.[7] O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Mt Carmel, to Lagos,[7] hade makko yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Methodist, to Lagos.

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ngam ɓeydude jaŋde makko, o yahi to Londres ngam janngude njulaagu e njuɓɓudi. To Londres, o ƴettii kursus to duɗal ganndal ɓamtaare Christine Shaw to Londres, ɗo o heɓi seedantaagal ko fayti e kosmetologie.[8] O janngi kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hendon, ɗo o heɓi dipolomaaji toowɗi e nder jaŋde njulaagu e hitaande 1969.[9] Nde o janngata ndee, o golliima e njuɓɓudi ñamri[6] to Lyons Tea Shop, caggal ɗuum o arti to Posto, caggal ɗuum o woni e yeeyde. E nder Posto, o fuɗɗii ko e golle binndoowo keeriiɗo e hitaande 1962, caggal ɗuum o woni binndoowo mawɗo e nder biro Lord Hall.[10]

O yahi to yeeyirde, o woni ko e departemaa gollotooɓe e nder fedde yeeyirde, Young e Rubicam.[7] Ndeen o golliima e ballondiral e gollodiiɗo njuɓɓudi Gresham Broad and Co, sosiyatee toppitiiɗo konte. O fuɗɗii wonde yumma ko omo yahra e duuɓi 15; ɗum addani jibnaaɓe makko e ɓesngu makko yejjiteede, kono ndeen o winnditiima e jaŋde kikiiɗe. E hitaande 1959, O dañii fartaŋŋe yahde leydi Angalteer, rewrude e sehil makko David Akinduro, mo o resi caggal ɗuum. Kono dewgal ngal gasii ko sabu fitinaaji nder galleeji. Caggal nde o seerti e Akinduro, o resi Thomas Lycett, dewgal maɓɓe juuti. Kono e hitaande 2006, o wuynaama, o ƴaañii e nder galle makko to Egbe, tawi omo yahra e duuɓi 65.[11] Ñalnde 3 feebariyee 2021, o mawninii duuɓi makko 80, nde o heɓi salminaango e ɓesngu makko e sehilaaɓe makko ummoriiɓe nokkuuji teeŋtuɗi.[12]Golle fijirde O fuɗɗii fijirde ko e lewru Desammbar 1966 e nder fijirde Wole Soyinka wiyeteende Lion e Jewel, fijirde ɗiɗmere nde William Gaskill ardii to suudu fijirde Royal Court to Londres.[7] Debut makko e fijirde o waɗaani, o woni ko e saal repetition pijirlooji ɗii nde Gaskill naamndii mo yo o tawtore. Caggal hirjinde nde o heɓi caggal nde o waɗi golle makko e noddaango ummoraade e peewnoowo mo rewi heen,[7] o felliti ƴettude golle e nder golle makko e nder golle makko.[7] O winnditii e duɗal Guildhall to bannge jimɗi e pijirlooji.

E hitaande 1972, o woppi golle makko e nder fedde nde, o naati e fedde wiyeteende Traverse ngam waɗde ñalngu Edinburgh. O wonii caggal ɗuum e nder yeewtere teleeji e dingiral. E hitaande 1973, o woniino e pijirlooji Amadu Maddy nguurndam haa abada to nokku Afrik, to Londres, caggal ɗuum e hitaande ndee, o woniino e pijirlooji Peter Nichols, Cellal ngenndiwal, e nder ñalngu pijirlooji Angalteer.[13] E hitaande 1976, o waɗii geɗel gootel e nder “Parcel Post” Yemi Ajibade to suudu dingiral suudu laamɗo. Wondude e fijoowo Louis Mahoney e winndiyanke Mike Phillips, o woniino gardiiɗo e nder gollordu pijirlooji ɓaleeɓe to Londres.[14]

O warti lesdi Naajeeriya nder hitaande 1971. O waɗi filmji Naajeeriya ɗuɗɗi, bana Tinsel, filmji lesdi Naajeeriya keɓi ceede.[15] Ajai-Lycett kadi waɗii golle maantiniiɗe goɗɗe ko wayi no filmo Naajeeriya biyeteeɗo Oloibiri. Filmo 2016, Oloibiri, ko Curtis Graham ardii ɗum, ko Rogers Ofime feewni ɗum, ko jiidaa e Ajai-Lycett, Olu Jacobs, e Richard Mofe Damijo. Filma oo ina haala no gollorɗe laamu nguu, kam e sosiyeteeji petroŋ ɗii, kuutorii petroŋ keso oo, e nder wuro daartol Oloibiri.

Ko: Rogers Ofime feewni ɗum

Ardii ɗum ko: Curtis GrahamGolle jaayndeyaagal E hitaande 1975, Ajai-Lycett noddaama ngam naatde e gollotooɓe e jaaynde wiyeteende Afrik, nde Raph Uwechue yaltini. Caggal ɗuum, o woni gardiiɗo jaaynde wiyeteende Africa Woman, jaaynde rewɓe wonande Afriknaaɓe wonɓe e leyɗeele goɗɗe. Ko o rewtinoowo, o tawtoraama hitaande winndereere rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe.

Njeenaaje e teddungal Ñalnde 1 lewru Oktoobar 2006, o heɓi njeenaari ngenndi ndi Ofisee Ordo Niiseer, ndi mawɗo Olusegun Obasanjo, hooreejo leydi Niiseer.[6][16][17] E lewru feebariyee 2008, e nder ñalngu nguu, e nder ñalngu nguu, e nder ñalngu mawningol hitaande 10ɓiire Tiata Fahodzi, o teddinaama e wonde gardiiɗo pijirlooji Angalteer-Afrik, kanko e Dotun Adebayo e Yemi Ajibade.[18]

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

O wonii Fedde Fedde Naalankooɓe Pijirlooji Naajeeriya (SONTA).[19]

O teddinaama e njeenaari The Industry Merit Award e nder ñalngu nguu 2022, ñalnde 14 lewru Mbooy 2022. Kewu njeenaari ndii waɗi ko to otel Eko to Lagos.

Kugal Damal (cuɓaama) Hitaande Hollitde Teskorɗe Darnde 1966 Pijirlooji gadani ɗi Wole Soyinka winndi e wuro Lion e Jewel 1971 Maleykaaji warooɓe debbo Patrice Lumumba, juulde pijirlooji Dublin, 1971 1973 Jaɓde Oona suudu pijirlooji ñalnde heen 1973 Nguurndam haa abada 1974 Pijirlooji cellal ngenndi ɗi Peter Nichols ardii 1974 Koolol jimɗi ɓaleeji e ɓaleeji Hampstead 1972 Koolol Edinburgh, koolaaɗo kuuɓal: Buddy Caravaggio e Replique. 1976 Posto parsel Tola Folagunle Filmogaraafi cuɓaaɗo Won e Yummiraaɓe Do 'Ave 'Em (Season 2, Episode 5 - Clinique Baaba) hono Sally Ñaawirde laamu (1976) hono Adah Obi Tedduɗo oo (1992) Tinsel (Seppo tele) Miraas ɓuuɓɗo (2014) Laamɗo sukaaɓe: Gartugol laamɗo (2021) hono mawɗo Mrs Randle Elesin Oba, Puccu Laamiiɗo (2022) e mbaydi Madam Taiwo Deftere ɓaleere (2023) ko Editor Kawral Jibnaaɓe Funmi (2024) hono Neene

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]