Taiwo Ajai-Lycett
Taiwo Ajai-Lycett ListenN, OON (jibinaa ko ñalnde 3 feebariyee 1941) ko fijoowo Naajeeriya,[1]jaayndiyanke, yeewtanoowo teleeji, e ganndo kosam.[2][3] Lycett ko debbo, ko kanko woni gadano winndude jaaynde Africa Woman e kitaale 1970.[4]
Nguurndam Taiwo Ajai jibinaa ko ɓiɗɗo gadano e nder sukaaɓe rewɓe ɗiɗo[5] ñalnde 3 lewru feebariyee 1941 to Lagos, diiwaan hirnaange Naajeeriya koloñaal,[6] baaba makko ko iwdi Awori.[7] O janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Mt Carmel, to Lagos,[7] hade makko yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Methodist, to Lagos.
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ngam ɓeydude jaŋde makko, o yahi to Londres ngam janngude njulaagu e njuɓɓudi. To Londres, o ƴettii kursus to duɗal ganndal ɓamtaare Christine Shaw to Londres, ɗo o heɓi seedantaagal ko fayti e kosmetologie.[8] O janngi kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Hendon, ɗo o heɓi dipolomaaji toowɗi e nder jaŋde njulaagu e hitaande 1969.[9] Nde o janngata ndee, o golliima e njuɓɓudi ñamri[6] to Lyons Tea Shop, caggal ɗuum o arti to Posto, caggal ɗuum o woni e yeeyde. E nder Posto, o fuɗɗii ko e golle binndoowo keeriiɗo e hitaande 1962, caggal ɗuum o woni binndoowo mawɗo e nder biro Lord Hall.[10]
O yahi to yeeyirde, o woni ko e departemaa gollotooɓe e nder fedde yeeyirde, Young e Rubicam.[7] Ndeen o golliima e ballondiral e gollodiiɗo njuɓɓudi Gresham Broad and Co, sosiyatee toppitiiɗo konte. O fuɗɗii wonde yumma ko omo yahra e duuɓi 15; ɗum addani jibnaaɓe makko e ɓesngu makko yejjiteede, kono ndeen o winnditiima e jaŋde kikiiɗe. E hitaande 1959, O dañii fartaŋŋe yahde leydi Angalteer, rewrude e sehil makko David Akinduro, mo o resi caggal ɗuum. Kono dewgal ngal gasii ko sabu fitinaaji nder galleeji. Caggal nde o seerti e Akinduro, o resi Thomas Lycett, dewgal maɓɓe juuti. Kono e hitaande 2006, o wuynaama, o ƴaañii e nder galle makko to Egbe, tawi omo yahra e duuɓi 65.[11] Ñalnde 3 feebariyee 2021, o mawninii duuɓi makko 80, nde o heɓi salminaango e ɓesngu makko e sehilaaɓe makko ummoriiɓe nokkuuji teeŋtuɗi.[12]Golle fijirde O fuɗɗii fijirde ko e lewru Desammbar 1966 e nder fijirde Wole Soyinka wiyeteende Lion e Jewel, fijirde ɗiɗmere nde William Gaskill ardii to suudu fijirde Royal Court to Londres.[7] Debut makko e fijirde o waɗaani, o woni ko e saal repetition pijirlooji ɗii nde Gaskill naamndii mo yo o tawtore. Caggal hirjinde nde o heɓi caggal nde o waɗi golle makko e noddaango ummoraade e peewnoowo mo rewi heen,[7] o felliti ƴettude golle e nder golle makko e nder golle makko.[7] O winnditii e duɗal Guildhall to bannge jimɗi e pijirlooji.
E hitaande 1972, o woppi golle makko e nder fedde nde, o naati e fedde wiyeteende Traverse ngam waɗde ñalngu Edinburgh. O wonii caggal ɗuum e nder yeewtere teleeji e dingiral. E hitaande 1973, o woniino e pijirlooji Amadu Maddy nguurndam haa abada to nokku Afrik, to Londres, caggal ɗuum e hitaande ndee, o woniino e pijirlooji Peter Nichols, Cellal ngenndiwal, e nder ñalngu pijirlooji Angalteer.[13] E hitaande 1976, o waɗii geɗel gootel e nder “Parcel Post” Yemi Ajibade to suudu dingiral suudu laamɗo. Wondude e fijoowo Louis Mahoney e winndiyanke Mike Phillips, o woniino gardiiɗo e nder gollordu pijirlooji ɓaleeɓe to Londres.[14]
O warti lesdi Naajeeriya nder hitaande 1971. O waɗi filmji Naajeeriya ɗuɗɗi, bana Tinsel, filmji lesdi Naajeeriya keɓi ceede.[15] Ajai-Lycett kadi waɗii golle maantiniiɗe goɗɗe ko wayi no filmo Naajeeriya biyeteeɗo Oloibiri. Filmo 2016, Oloibiri, ko Curtis Graham ardii ɗum, ko Rogers Ofime feewni ɗum, ko jiidaa e Ajai-Lycett, Olu Jacobs, e Richard Mofe Damijo. Filma oo ina haala no gollorɗe laamu nguu, kam e sosiyeteeji petroŋ ɗii, kuutorii petroŋ keso oo, e nder wuro daartol Oloibiri.
Ko: Rogers Ofime feewni ɗum
Ardii ɗum ko: Curtis GrahamGolle jaayndeyaagal E hitaande 1975, Ajai-Lycett noddaama ngam naatde e gollotooɓe e jaaynde wiyeteende Afrik, nde Raph Uwechue yaltini. Caggal ɗuum, o woni gardiiɗo jaaynde wiyeteende Africa Woman, jaaynde rewɓe wonande Afriknaaɓe wonɓe e leyɗeele goɗɗe. Ko o rewtinoowo, o tawtoraama hitaande winndereere rewɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe.
Njeenaaje e teddungal Ñalnde 1 lewru Oktoobar 2006, o heɓi njeenaari ngenndi ndi Ofisee Ordo Niiseer, ndi mawɗo Olusegun Obasanjo, hooreejo leydi Niiseer.[6][16][17] E lewru feebariyee 2008, e nder ñalngu nguu, e nder ñalngu nguu, e nder ñalngu mawningol hitaande 10ɓiire Tiata Fahodzi, o teddinaama e wonde gardiiɗo pijirlooji Angalteer-Afrik, kanko e Dotun Adebayo e Yemi Ajibade.[18]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]O wonii Fedde Fedde Naalankooɓe Pijirlooji Naajeeriya (SONTA).[19]
O teddinaama e njeenaari The Industry Merit Award e nder ñalngu nguu 2022, ñalnde 14 lewru Mbooy 2022. Kewu njeenaari ndii waɗi ko to otel Eko to Lagos.