Tajudeen Abdul-Raheem
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Abdul Raheem |
| Innde ɓesngu | Abdul Raheem |
| Ɗuubi daygo | 6 Siilo 1961 |
| Ɗoforde | Funtua |
| Date of death | 25 Duujal 2009 |
| Place of death | Nairobi |
| Manner of death | accidental death |
| Wolde | Faransinkoore, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | human rights defender, jannginoowo, general secretary |
| Employer | Pan-Africanism, Justice Africa, United Nations Millennium Campaign |
| Janngi to | St Peter's College |
| Eye color | brown |
| Award received | Rhodes Scholarship |
| Personal pronoun | L485 |
Tajudeen Abdul-Raheem (6 lewru Yanaayru, 1961 – 25 lewru Maayu, 2009) ko ganndo e daraniiɗo Afrik kala. Golle makko ɓurɗe teeŋtude ko wonde Sakeretarjo mawɗo Kongres Pan-Afrik jeeɗiɗaɓo e hitaande 1994. O woniino kadi gardiiɗo Justice Africa, cukko gardiiɗo kampaañ ujunnaaje ujunnaaje Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Afrik, kam e binndoowo jaayɗe e jaayndeeji e nder Afrik kala.[1][2]
Cukaagu e jaŋde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Abdul-Rahiim jibinaa ko to Funtua, leydi Najeriya e hitaande 1961.[3]
Abdul-Raheem heɓi dipoloma mum leslesre e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero Kano, o woniino ganndo Rhodes to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford, ɗo o heɓi doktoraa makko to bannge siyaasa.[3] O janngi kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Buffalo.[4]
Daraniiɗo e binndoowo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Abdul-Raheem ummiima Londres e hitaande 1989. Nde o woni ɗoo ndee, o wondi e sosde Biro wiɗtooji e humpitooji Afrik (ARIB) e hitaande 1990.[5] O yahi haa o dañi darnde mawnde e nder batu jeeɗiɗaɓo Pan-Afrik baɗnooɗo to Kampala e hitaande 1994. O woniino e ñalngu nguu politikyanke biyeteeɗo A.M. Baaba. O woniino kadi gardiiɗo Justice Africa, cukko gardiiɗo kampaañ ujunnaaje ujunnaaje Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Afrik, kam e binndoowo jaayɗe e jaayndeeji e nder Afrik kala.[4]
Taju, hono no o innirtenoo nii, o halfini nguurndam makko ko yiɗde Pan-Afrik e dental Afrik e jam. O acci debbo biyeteeɗo Mounira Chaieb e ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo, Ayesha e Aida.[4]
Miijo e binndoowo, kono ko ɓuri ɗum fof ko haaloowo doole, o ɓuuɓni, o ɓuuɓni yonta Afriknaaɓe e Afriknaaɓe fof e jillondiral makko e yarlitaare e ñemmbude. Ina sikkaa ko huunde haawniinde wonde o maayi ko ñalnde 25 mee – ñalawma Afrik.[4]
Mayde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Abdul-Raheem sankii ko ina yahra e duuɓi 48 e aksidaa laawol ñalnde 25 Maayu 2009 to Nairobi, to leydi Keñiya. O woni ko e laawol feewde laana ndiwoowa ngam ƴettude laana ndiwoowa feewde Ruwanndaa, ɗo o fotnoo hawrude e hooreejo leydi Ruwanndaa.[3][6] E wiyde ganndo geɗe leydi biyeteeɗo Patricia Daley, aksidaa oo waɗi ko e ngonkaaji ɗi laaɓaani, ina gasa tawa ina tuuma : "Yiyɓe ɓanndu nduu mbiyi gaañanɗe makko ɗee njahdaani e yahdu e njaaweeki mawki, tee alaa oto goɗɗo wonnoo heen."[7]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Pan-Africanist dies in car crash". BBC News. May 25, 2009. Retrieved May 26, 2009.
- ↑ "Obituary: Tajudeen Abdul-Raheem". The Guardian. 9 June 2009.
- 1 2 3 "Dr. Tajudeen Abdul-Raheem, 1961-2009". Millennium Campaign. May 25, 2009. Archived from the original on August 27, 2009. Retrieved May 26, 2009.
- 1 2 3 4 Ebuka Onyeji (May 24, 2017). "Activists remember Africanist, Tajudeen Abdul-Raheem, eight years after". Premium Times (in Engeleere). Archived from the original on 2023-07-07. Retrieved 30 July 2023.
- ↑ Patricia Daley, "Thomas Sankara and Tajudeen Abdul-Raheem", in A Certain Amount of Madness: The Life, Politics and Legacies of Thomas Sankara (London: Pluto Press, 2018), p. 161.
- ↑ Tributes to a fallen giant Pambazuka News
- ↑ Patricia Daley, "Thomas Sankara and Tajudeen Abdul-Raheem", in A Certain Amount of Madness: The Life, Politics and Legacies of Thomas Sankara (London: Pluto Press, 2018), p. 162.