Tanimowo Ogunlesi
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Ɗuubi daygo | 1908 |
| Ɗoforde | Iperu |
| Date of death | 2002 |
| Place of death | Ibadaan |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje, women's rights activist, suffragist |
| Janngi to | University of London, St Anne's School, Ibadan |
| Magnum opus | National Council of Women's Societies |
| Personal pronoun | L484 |
Tanimowo Ogunlesi mo jibinaa e hitaande 1908, o maayi e hitaande 2002 ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe leydi Najeriya, o woni hooreejo fedde ɓamtaare rewɓe.O jeyaa ko e ardiiɓe rewɓe daraniiɓe jojjanɗe aadee e jamaanu makko, o jeyaa ko e sosde Diiso Ngenndiijo Renndooji Rewɓe, fedde toppitiinde hakkeeji rewɓe e nder leydi ndii.[1][2]
Ngendam Tanimowo Ogunlesi jibinaa ko ñalnde 1 lewru Duujal hitaande 1908. O naati duɗal sukaaɓe rewɓe Kudeti to Ibadan, to diiwaan Oyo, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde misiyoŋaaji dentuɗi (UMC) ngam heɓde seedanteeje jannginoowo. O fuɗɗii jannginde to Lagos to duɗal sukaaɓe rewɓe CMS e hitaande 1934. O resi J.S. Ogunlesi, mo woni kala ko jannginoowo, e hitaande 1934. Jom suudu makko heɓi bursi ngam janngude to Londres, ɗum addani mo fartaŋŋe yahde Londres kadi. Ndeen o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Andrew’s to Ecosse, e hitaande 1946. Tanimowo e jom suudu mum ngarti e leydi Najeriya e hitaande 1947, caggal nde jom suudu mum toɗɗaa yo o won gardiiɗo jaŋde mawɓe e nder diiwaan hirnaange. Ko kanko woni neɗɗo gadano sosde duɗal leslesal to Ibadan (Duɗal Sukaaɓe) e hitaande [3] needed]
O wonii hooreejo gadano e Kawtal ngenndiwal renndooji rewɓe e hitaande 1959.[4] O haali ko ɓuri heewde e hakkeeji rewɓe e suɓaade e heɓde geɗe jaŋde kono no rewɓe ngenndiyankooɓe ɓurɓe heewde e jamaanu nguu nii, o meeɗaa naamnaade no feewi njiimaandi worɓe e nder galle Naajeeriya. O jeyaa ko e dille ngam ɓeydude jaŋde ganndal nder leydi Naajeeriya nde o udditi duɗal jaŋde nder galle..[4]Hajo Sani (2001). Women and national development: the way forward. Spectrum Books. p. 32. ISBN 978-9-780-2928-29.
- ↑ "Foreign Data". Jet. Jet Magazine (Johnson Publishing Company): 40. 16 December 1961. ISSN 0021-5996.
- ↑ Banji Oyeniran Adediji (2013). DEEPER INSIGHT INTO NIGERIA'S PUBLIC ADMINISTRATION. AuthorHouse. ISBN 978-1-491-8347-25.
- ↑ Hajo Sani (2001). Women and national development: the way forward. Spectrum Books. p. 32. ISBN 978-9-780-2928-29.
- ↑ Hajo Sani (2001). Women and national development: the way forward. Spectrum Books. p. 32. ISBN 978-9-780-2928-29.