Jump to content

Tanimowo Ogunlesi

Iwde to Wikipedia
Tanimowo Ogunlesi
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
Ɗuubi daygo1908 Taƴto
ƊofordeIperu Taƴto
Date of death2002 Taƴto
Place of deathIbadaan Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, women's rights activist, suffragist Taƴto
Janngi toUniversity of London, St Anne's School, Ibadan Taƴto
Magnum opusNational Council of Women's Societies Taƴto
Personal pronounL484 Taƴto

Tanimowo Ogunlesi mo jibinaa e hitaande 1908, o maayi e hitaande 2002 ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe leydi Najeriya, o woni hooreejo fedde ɓamtaare rewɓe.O jeyaa ko e ardiiɓe rewɓe daraniiɓe jojjanɗe aadee e jamaanu makko, o jeyaa ko e sosde Diiso Ngenndiijo Renndooji Rewɓe, fedde toppitiinde hakkeeji rewɓe e nder leydi ndii.[1][2]

Ngendam Tanimowo Ogunlesi jibinaa ko ñalnde 1 lewru Duujal hitaande 1908. O naati duɗal sukaaɓe rewɓe Kudeti to Ibadan, to diiwaan Oyo, o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde misiyoŋaaji dentuɗi (UMC) ngam heɓde seedanteeje jannginoowo. O fuɗɗii jannginde to Lagos to duɗal sukaaɓe rewɓe CMS e hitaande 1934. O resi J.S. Ogunlesi, mo woni kala ko jannginoowo, e hitaande 1934. Jom suudu makko heɓi bursi ngam janngude to Londres, ɗum addani mo fartaŋŋe yahde Londres kadi. Ndeen o jokki jaŋde makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Andrew’s to Ecosse, e hitaande 1946. Tanimowo e jom suudu mum ngarti e leydi Najeriya e hitaande 1947, caggal nde jom suudu mum toɗɗaa yo o won gardiiɗo jaŋde mawɓe e nder diiwaan hirnaange. Ko kanko woni neɗɗo gadano sosde duɗal leslesal to Ibadan (Duɗal Sukaaɓe) e hitaande [3] needed]

O wonii hooreejo gadano e Kawtal ngenndiwal renndooji rewɓe e hitaande 1959.[4] O haali ko ɓuri heewde e hakkeeji rewɓe e suɓaade e heɓde geɗe jaŋde kono no rewɓe ngenndiyankooɓe ɓurɓe heewde e jamaanu nguu nii, o meeɗaa naamnaade no feewi njiimaandi worɓe e nder galle Naajeeriya. O jeyaa ko e dille ngam ɓeydude jaŋde ganndal nder leydi Naajeeriya nde o udditi duɗal jaŋde nder galle..[4]Hajo Sani (2001). Women and national development: the way forward. Spectrum Books. p. 32. ISBN 978-9-780-2928-29.

  1. "Foreign Data". Jet. Jet Magazine (Johnson Publishing Company): 40. 16 December 1961. ISSN 0021-5996.
  2. Banji Oyeniran Adediji (2013). DEEPER INSIGHT INTO NIGERIA'S PUBLIC ADMINISTRATION. AuthorHouse. ISBN 978-1-491-8347-25.
  3. Hajo Sani (2001). Women and national development: the way forward. Spectrum Books. p. 32. ISBN 978-9-780-2928-29.
  4. Hajo Sani (2001). Women and national development: the way forward. Spectrum Books. p. 32. ISBN 978-9-780-2928-29.