Taslim olawale iliyaas
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Olawale |
| Innde ɓesngu | Elias |
| Ɗuubi daygo | 11 Jolal 1914 |
| Ɗoforde | Lagos |
| Date of death | 14 Juko 1991 |
| Place of death | Lagos |
| Wolde | Inngilisjo, Nigerian Pidgin |
| Employer | University of Manchester, Janngirɗe Laagos, SOAS, University of London, Victoria University of Manchester |
| Position held | President of the International Court of Justice, Vice President of the International Court of Justice, Judge of the International Court of Justice, Chief Justice of Nigeria, Minister of Justice of Nigeria |
| Janngi to | University College London, Igbobi College, Sa'aré djanguirdé tchoudi tchakaadi CMS |
| Diina | Diina Lislaama |
| Memba en | Institut de Droit International, American Academy of Arts and Sciences |
| Award received | honorary doctor of the University of Dakar |
Taslim Olawale Elias GCON (nyalde sappo e go'o 11 lewru Noowammbar hiitande 1914 – 14 Ut 1991) ko jaagorgal ko feewti e sariyaaji leydi Nijeer, o woniino jaagorgal ko feewti e sariya e awokaa mawɗo leydi Nijeer gila 1960 haa 1966, ko hooreejo ñaawirde leydi Nijeer gila hiitande 1972 haa too nder hiitande alif 1975 mo ƴelliti e no feewi sariyaaji leydi Najeriya.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Taslim Olawale Elias jibini nder aristocracy ha Lagos, laamorgo lesdi Naajeeriya, nder 11 Noofambar 1914. O heɓii janngirde maako nder suudu jaŋde ko'e diina e nder suudu jaɓde Igbobi nder Lagos. O ware Ganiat Yetunde Fowosere, e ɓe mari ɓiɓɓe njooɗiɗo (yimbhe ɓiɓɓe, go'o Olufemi Elias, jaayndiyanke, e ɓiɓɓe ɗiɗo rewɓe). Caggal nde o waɗi limti Cambridge School Certificate, o huutoraama bana walliɗo nder jaayɗe jaayɗe laamu. E hitaande 1935 o jokki nder nder nder nder lesdi Nigeria nder nder nder suudu nder lesdi lesdi lesdi lesdi Nigeria, o waɗi duuɓi joweeɗiɗi nder suudu mawɗo jaajotooɓe dow lesdi.[1]
Nde o woni e golle to Railway Nigeria, Elias wonti janngoowo yaajɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde London, caggal ɗuum o heɓi jaŋde hakkundeere ngam heɓde dipolomaaji BA e LLB. O ummi Naajeeriya o yahi lesdi Biritaniya nder hitaande 1944 o nasti janngirde mawnde haa London . No ɗum wayi e wolde adunaare ɗimmere, tawi Londres ina heewi bommbooji, o waɗii heen sahaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge 's Trinity College . O heɓi BA hitaande nde o naati duɗal jaaɓi haaɗtirde London, duuɓi ɗiɗi caggal ɗuum o heɓi LLB. E hitaande 1947, o noddiraa to bar to Inner Temple, ɗo o woni ganndo Yarborough Anderson, e nder hitaande ndee tan o heɓi dipolom makko LLM. O jokki jaŋde makko leslesre, o woni Afriknaajo gadano heɓde doktoraa makko e sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres e hitaande 1949.
E hitaande 1951, Elias heɓi njeenaari UNESCO ngam waɗde wiɗtooji e caɗeele sariya, faggudu e renndo Afrik. E darorɗe hitaande ndee o heɓi toɗɗagol makko gadanol to bannge jaŋde, hono Simon Senior wiɗto to duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester . Ko ɗoon o woni jannginoowo sariya e anthropologie renndo. Ko e hitaande 1951 kadi o yaltini deftere makko adannde, Sariya e aadaaji leydi Nijeer .
Nguurndam gollal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Elias ummiima Manchester fayti Oxford e hitaande 1954, nde o wonti wiɗtoowo Oppenheimer to Duɗal Jaŋde Komonwealth, to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Nuffield e to Galle Laamɗo debbo biyeteeɗo Elizabeth. O jokki wiɗitaaki maako dow sariyaaji lesdi Naajeeriya, o yaltini deftere maako dow sariyaaji lesdi Naajeeriya nder hitaande woore. E hitaande 1956, o woniino jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Delhi . O waɗii nafoore mawnde e yuɓɓinde jaŋdeeji e nder laamu, e sariya, e anthropologie renndo e sosde Departemaa Janngirɗe Afrik. Elias kadi jannginii to duɗe jaaɓi haaɗtirde Aligarh, Allahabad, Bombay, e Kalkata. E nder ndeen hitaande kadi o yaltinii defte ɗiɗi, Waɗooɓe sariyaaji leydi Najeriya e Nafoore sariyaaji aadaaji Afrik .
O arti Londres e hitaande 1957, o toɗɗaa guwerneer duɗal ganndal fuɗnaange e Afrik . Ko o jaagorgal doosgal leydi e sariya to Diiso ngenndiijo leydi Najeriya e Kameruun (ko caggal mum wonti Kawtal ngenndiwal ɓiɓɓe leydi Najeriya), o tawtoraama batu doosɗe leydi Najeriya e hitaande 1958 to Londres. O jeyaa ko e mahooɓe doosgal ndimaagu leydi Nijeer
E hitaande 1960, Elias noddaama ngam wonde awokaa mawɗo e jaagorde ñaawoore leydi Najeriya. O golliima e ngal ɗoon darnde rewrude e republique gadano oo fof. Hay so tawii caggal ɗuum o woppitaa caggal kuudetaa e lewru Yarkomaa 1966, o artiraa e golle makko e lewru noowammbar ndeen hitaande.
Gaa gaa darnde makko e sariyaaji leydi Nijeer e Afrik, Elias ina ɓooyi golloraade fannu sariyaaji winndereeji. O woniino tergal e Komisariyaa Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam sariyaaji hakkunde leyɗeele gila 1961 haa 1975, o woniino Rapporteur General gila 1965 haa 1966, o woniino hooreejo mum e hitaande 1970. [2] O woniino hooreejo delegaasiyoŋaaji Najeriya to batu nguu yuɓɓinaangu ngam ƴeewtaade eɓɓaande nanondiral leyɗeele dentuɗe O Dowlaaji e hitaande 1963 e to Goomu keeriiɗo jowitiingu e kuule sariyaaji winndereeji jowitiiɗi e jokkondiral sehilaagal e gollondiral hakkunde Dowlaaji e hitaande 1964. [2] O jeyaa ko e Goomu annduɓe Fedde Ngenndiije Dentuɗe, ƴettuɗo doosgal leydi Konngo, 1961–1962. O walli kadi e winndude sarɗiiji Fedde Ngootaagu Afrik (OAU), e Porotokol mum jowitiingol e jokkondiral, nanondiral e ñaawoore. [2] Elias kadi ko gardiiɗo OAU e Niiseer yeeso Ñaawirde Toownde Adunaare e nder ñaawirɗe jowitiiɗe e ngonka Namibi . [2] O suɓaama tergal gollodiiɗo e Institut de droit international e hitaande 1969. [2] O wonii hooreejo Goomu nguu e nder batu Vienne ko faati e sariyaaji nanondiral (1968–1969).
E hitaande 1966, Elias toɗɗaa porfeseer e dekan to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos . Duuɓi nay ko adii ɗuum o heɓiino seedantaagal LLD to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres ngam golle makko e sariyaaji Afrik e sariyaaji koloñaal Angalteer. (O yahrata ko e heɓde dipolomaaji doktoraa tedduɗi 17 ummoraade e duɗe jaaɓi haaɗtirde keewɗe e nder winndere ndee ). O jeyaa ko e heɓooɓe njeenaari adanndi ndi Nigerian National Merit Award e hitaande 1979. Golle makko keewɗe e fannuuji sariyaaji ceertuɗi [2] ko janngugol teskinngol e nder Afrik e nder duɗe sariyaaji e nder leyɗeele koloniiji Angalteer ɓooyɗe.
Caggal mum e hitaande 1966, Elias toɗɗaama kadi e gardagol awokaa mawɗo leydi Nijeer e komisariyaajo ñaawoore (darnde nde o joginoo nde o woni deenoowo e porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos), haa hitaande 1972, nde o wonti hooreejo ñaawirde toownde leydi Nijeer . O riiwaa e ndee ɗoo darnde ko laamu konu nguu ƴetti laamu e nder leydi Najeriya e darorɗe lewru Siilo hitaande 1975.
Lebbi seeɗa caggal ɗuum (e lewru oktoobar 1975), o suɓaa e Asaambele ngenndi e Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe, to Ñaawirde Toownde Winndereere to La Haye . E hitaande 1979, o suɓaama cukko hooreejo leydi e juuɗe gollodiiɓe makko e ndeen ñaawirdu. E hitaande 1981, caggal maayde Sir Humphrey Waldock, hooreejo ñaawirdu nduu, Elias ƴetti golle hooreejo leydi ndii. E hitaande 1982, terɗe ñaawirdu nduu toɗɗii mo hooreejo ñaawirdu nduu. Ko noon o woniri juɓɓule Afriknaajo gadano jogaade ndeen teddungal. Duuɓi joy caggal ɗuum, Elias toɗɗaa kadi e Ñaawirde Toownde Duumiinde to La Haye .
Wade
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Elias sankii ko ñalnde 14 ut 1991, to Lagos, to leydi Nijeer.
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Kuulal Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe 708