Tejumade Alakija
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Inditirde | Tejumade alakija |
| Innde ɓesngu | Alakija |
| Noble title | Oba |
| Ɗuubi daygo | 17 Duujal 1925 |
| Ɗoforde | Naajeeriya |
| Date of death | 23 Juko 2013 |
| Place of death | University College Hospital, Ibadan |
| Father | Adesoji Aderemi |
| Sana'aji | civil servant, ngaɗoowo siyaasaje |
| Janngi to | Westfield College, University of Oxford |
| Personal pronoun | L484 |
Tejumade Alakija listen c (17 lewru Mbooy 1925 – lewru Ut, 2013) ko golloowo laamu leydi Najeriya, ummiima ngam wonde debbo gadano hooreejo laamu leydi Oyo . [1]
Ngendam
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Laamɗo debbo biyeteeɗo Alakija jibinaa ko ñalnde 17 lewru Mbooy hitaande 1925, to baaba mum, Sir Adesoji Aderemi, Ooni Ife, to Ile-Ife, to diiwaan Oyo to bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya . O yahi to duɗe leslese e hakkundeeje Aiyetoro to Ile-Ife, caggal ɗuum to duɗal sukaaɓe rewɓe Kudeti to Molete, Ibadan ngam jaŋde makko hakkundeere. [2] E ɓeydude jaŋde makko, Alakija heɓi dipoloma mum ko faati e daartol to duɗal jaaɓi haaɗtirde Westfield College to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres, Angalteer. O janngi jannginoowo, o heɓi PGCE makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford hakkunde 1950 e 1951, caggal ɗuum o naati e golle laamu leydi Najeriya ɗo o yamiraa jannginde.
Laamɗo debbo Alakija kadi golliima e won e ministeeruuji mawɗi, ko wayi no ministeer cellal hono cukko hooreejo leydi e hitaande 1978, e kadi e nder ministeer jaŋde e hitaande 1979, hade makko wonde hooreejo sarwiis siwil dowla e nder diiwaan Oyo.
O ummi ngam o laatoo debbo arandeejo hooreejo kuugal laamu lesdi Oyo . Tuggi 1993 haa 1997, o woniino hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja .
Laamɗo debbo biyeteeɗo Alakija maayi ko e opitaal jaaɓi haaɗtirde, Ibadan e hitaande 2013.