Tejumade Alakija
Tejumade Alakija (17 lewru Mbooy 1925 – lewru Ut, 2013) ko golloowo laamu Naajeeriya ummiiɗo ngam wonde debbo gadano hooreejo laamu leydi Oyo.[1]
Ngendam Laamɗo debbo biyeteeɗo Alakija Tejumade jibinaa ko ñalnde 17 lewru bowte hitaande 1925 to Ile-Ife, e nder diiwaan Oyo, to bannge worgo-fuɗnaange leydi Najeriya. Alakija tejumade yahi to duɗe leslese e hakkundeeje Aiyetoro, to wuro wiyeteengo Ile-Ife. Baaba makko wiyetee ko Sir Adesoji Aderemi, kanko wonnoo Ooni mo Ife. O janngi ngam wonde jannginoowo, o heɓi PGCE makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Oxford e hitaande 1950 haa 1951. O naati e golle laamu leydi Naajeeriya ɗo o ardinaa jannginde.[2]
Ko o jannginoowo O fuɗɗii golle makko janngingol to duɗal Queen’s School, Ede, to Osun State, caggal ɗuum o naati e duɗal kesal sukaaɓe rewɓe laamu nguu, tuggi 1951 haa 1953. E nder golle makko jannginoowo, o sosi duɗal ina wiyee Girls’ Secondary Grammar Duɗal ngal e hitaande 1953. O golliima kadi to Ministeer Golle e Ministeer Njulaagu e Industiriiji hono balloowo sekreteruuji, o toɗɗaa kadi o woni ofisee heblo-in-charge e porogaraam heblo gollordu laamu diiwaan oo e sekereteer won e komisiyoŋaaji teeŋtuɗi. Ko noon kadi tuggi 1960 haa 1964, caggal ɗuum, o wonti mawɗo gollordu e nder ministeer njulaagu e gollorɗe toppitiiɗo ƴellitaare gollorɗe tuggi 1969 haa 1972.[citation needed]
Alakija Tejumade kadi golliima e won e ministeeruuji mawɗi, ko wayi no ministeer cellal e nder hitaande 1978, kadi e nder ministeer jaŋde e nder hitaande 1979, hade makko wontude hooreejo gollordu laamu e nder diiwaan Oyo.[3]
O ummi ngam o laatoo debbo arandeere ardiiɗo kuugal laamu lesdi Oyo.[1] Tuggi 1993 haa 1997, o woniino hooreejo duɗal jaaɓi haaɗtirde Abuja.[2]
Laamɗo debbo biyeteeɗo Alakija maayi to suudu safrirdu jaaɓi haaɗtirde, Ibadan e hitaande 2013.[1]