Jump to content

The Love Letter (Vermeer)

Iwde to Wikipedia
The Love Letter (Vermeer)
painting
Golle imaaɗe1668 Taƴto
TitleDe liefdesbrief, The Love Letter Taƴto
MovementDutch Golden Age painting Taƴto
LesdiHolannda Taƴto
LocationRijksmuseum Taƴto
Owned byMargaretha Catharina van Lennep Taƴto
Genregenre art Taƴto
CreatorJohannes Vermeer Taƴto
Catalog code2528, 76, 32, 74 Taƴto
Made from materialoil paint, canvas Taƴto
CollectionRijksmuseum Taƴto
Inventory numberSK-A-1595 Taƴto
Exhibition historyVermeer and the Masters of Genre Painting. Inspiration and Rivalry., Vermeer Taƴto
Described at URLhttps://www.rijksmuseum.nl/nl/collectie/SK-A-1595 Taƴto
Copyright statuspublic domain Taƴto

The Love Letter (hollande: De liefdesbrief) ko nate dillooje ɗe Jan Vermeer waɗi e teeminannde 17ɓiire. Natal ngal ina hollita golloowo debbo ina haalana joom suudu mum e ɓataake mo debbo oo jogii. Natal ngal woni ko e nokku ina wiyee Rijksmuseum Amsterdam.

Rido haɓɓaango e yeeso ngoo ina addana neɗɗo miijaade wonde ƴeewoowo oo ina ndaara dingiral keeringal, keeringal. Ina woodi kadi huunde e trompe-l'œil nde tawnoo nate Holanndee en ina keewi faweede e ridooji tokoosi ngam hisnude ɗi, kadi kuutorgal ridooji pentiirɗi ina njiyee e golle Holanndee en goɗɗe e oon sahaa. Diagonaaluuji e dow ŋoral ŋoral ina mbaɗa miijo luggiɗngo e mbaydiiji tati. Ko ɗum ɓataake giɗli mo debbo oo heɓi oo, ina laaɓti ko o joginoo citterne, sifaa luutndo huutorteende e yonta oo ngam maande giɗli - heewi ko giɗli ɓalli ; luit kadi ko helmere slang wonande vagina. Ngolɗoo miijo ina ɓeydoo tiiɗde e paɗe gonɗe les natal ngal. Slipper mo ittaa oo ko maande woɗnde e jikkuuji. Bursi leydi ndii ina wayi no ina hollira koɗki, tawa noon jogaade ɗum e bannge pentol ina waawi hollude wonde kulhuli koɗki njejjitaama walla ndartinaama.

Nokkuuji bulo e kaŋŋe ina njogii nafoore e mbaydi nate ɗee. E nder galle mo The Love Letter waɗetee oo, paabi gildeeji ina kollita ngalu keewngu. [1][2]Kaalis oo ina woni e dow mbaydi debbo oo, dow ŋoral, e geɗe keewɗe, ko ɗum timminirta bulo e dow leydi, ŋoral golloowo, e kaɓirɗe natal ekn... Semmbe kiiɗɗo ina feeñi kadi e koloñaaluuji iyon ŋoral.

Nate ɗiɗi gonɗe e mahol ɗee kadi ina maantini. Natal les ngal ko maayo ɓuuɓngo, nate giɗli ɓuuɓɗi.[citation needed] Dow maggal ko natal leydi yahoowo e laawol njaareendi. Ɗum ina waawi firtude ŋakkeende gorko binndoowo debbo oo.[3] Love Letter ina heddii tan e golle Vermeer ngam naatde e mbaydi geec.[4]

E feccere ɗimmere teeminannde 17ɓiire, ina gasa tawa nate ɗee keɓii nokku mum en e nder defte laamɗo Poloñ-Lituwaani biyeteeɗo John III Sobieski.[4] Hitaande 1696, limto galle laamorɗo Wilanów to Warsaw ina limtaa e nate Holanndee en "nate debbo, ina fija lute e nder mbaydi kaŋŋe, tawi suka debbo ina rokka ɗum ɓataake e nder kaɓirɗe ɓaleeje (obraz damy, grającej na lutni w złotej szaczyny list, a".

Ñalnde 23 suwee 1971, natal ngal wujjaa e kollirgol maggal to Centre des Beaux-Arts, to Biriksel, ɗo ngal ñamlaa e Rijksmuseum. Gujjo oo, ko Mario Pierre Roymans, mo duuɓi 21, o udditiino hoore makko e nder lowre kuuraa haa nde musee oo uddaa. O itti pentol ngol e dow mahol, o etii dogde e windo. Kono nde kaɓirgal ngal waawaano naatde e feɗeendu nduu, o taƴi kaɓirgal ngal e kaɓirgal maggal e peeñgol potal, o suuɗii nate ɗee e nder boowal makko caggal. Roymans adii suuɗde nate ɗee ko e suudu mum to nokku ɗo o gollotoo ɗoo, hono otel Soetewey (walla Soete-Wey). Caggal mum o ubbi nde e nder ladde, kono nde toɓo fuɗɗii, o heɓti nde, o suuɗi nde e nder suudu makko e nder ŋoral makko.

Ina sikkaa ko kabaaru ƴiiƴam, e warngooji baɗnooɗi e hitaande 1971 to leydi Bangladesh addani Roymans waɗde ɗum. Ñalnde 3 oktoobar 1971, e kuutoragol innde « Tijl van Limburg » (jikku nannduɗo e Robin Hood), Roymans jokkondiri e jaaynde Biriksel wiyeteende Le Soir, naamndii yo jaaynoowo hawru e makko e nder ladde ina jogii kamera. O riiwi kabaaru oo, omo ɓoornii gite makko, o naati e ekkol, o udditi nate ɗee ummoraade e ɓuuɓri daneeri. Caggal nde o acci jaayndiyanke oo ƴetta fotooje kanndaa e nder fitirlaaji oto oo, o riiwi ɗum. O wiyi jaaynoowo oo wonde ko goonga omo yiɗi naalankaagal, kono kadi omo yiɗi neɗɗaagal. Caggal kawral ngal, natal ngal yaltinaa, e sarɗiiji Roymans : 200 miliyoŋ faraŋ belsik ina yoɓee mooliiɓe Bengali en wonɓe e Fuɗnaange Pakistaan, wonɓe e heege. Roymans ɓeydi heen ɗaɓɓude e Rijksmuseum to Amsterdam e Centre des Beaux-Arts to Bruxelles nde mbaɗtata kampaañ e nder leyɗeele mum en ngam dañde kaalis ngam haɓaade heege winndere ndee. Roymans waɗii lajal ngam ɗeen ɗaɓɓaande ko ñalnde alarba 6 oktoobar.

Polis ƴetti fotooje ɗee ngam seedaade, naamndii karallo naalankaagal ngam hoolkisaade wonde ko ɗe nate tigi rigi. Ko ɗum tabitinaa, kono ɗoon e ɗoon caggal nde ɗum tabitinaa, gardiiɗo Rijksmuseum, hono Arthur van Schendel, wiyi wonde fotooje ɗee ngonaa seedeeji keewɗi kollitooji goonga.[5] E balɗe garooje ɗee Roymans jokki jokkondirde e jaayɗe ; o nanngaa ko polis ñalnde o joofni caggal nde o noddi jaaynde.

Natal ngal artiraa ko Rijksmuseum ñalnde 8 oktoobar kono ngal anndaaka e jamaanu haa ñalnde 11 oktoobar, ngal wonnoo ko e ngonka bonka no feewi caggal nde ngal taƴaa e mbaydi mbaylaandi e nder barmeeji maggal e kaɓirgal maggal. Restoraasiyoŋ oo waɗii ko ina wona hitaande. Roymans rokkaama njoɓdi ñaawirdu, o ñaawaa duuɓi ɗiɗi kasoo, kono...o golli tan ko lebbi jeegom.[6]

  • Doggol nate ɗe Johannes Vermeer waɗi
  • Pentol jamaanu kaŋŋe Holannda
  1. Wheelock, Arthur (1981). Vermeer. New York: Harry N. Abrams, INC. pp. 110–113.
  2. Wheelock, Arthur (1981). Vermeer. New York: Harry N. Abrams, INC. pp. 110–113.
  3. Patrick de Rynck, How to Read a Painting: Lessons from the Old Masters (Abrams: New York, 2004)
  4. Keyes, George S.; De Vries, Dirk; Welu, James A.; Wilson, Charles K. (1990). Mirror Of Empire : Dutch Marine Art Of The Seventeenth Century (in English). United States: Press Syndicate of the University of Cambridge. p. 58. ISBN 0-521-39328-0.CS1 maint: unrecognized language (link)