The Love Letter (Vermeer)
| Golle imaaɗe | 1668 |
|---|---|
| Title | De liefdesbrief, The Love Letter |
| Movement | Dutch Golden Age painting |
| Lesdi | Holannda |
| Location | Rijksmuseum |
| Owned by | Margaretha Catharina van Lennep |
| Genre | genre art |
| Creator | Johannes Vermeer |
| Catalog code | 2528, 76, 32, 74 |
| Made from material | oil paint, canvas |
| Collection | Rijksmuseum |
| Inventory number | SK-A-1595 |
| Exhibition history | Vermeer and the Masters of Genre Painting. Inspiration and Rivalry., Vermeer |
| Described at URL | https://www.rijksmuseum.nl/nl/collectie/SK-A-1595 |
| Copyright status | public domain |
The Love Letter (hollande: De liefdesbrief) ko nate dillooje ɗe Jan Vermeer waɗi e teeminannde 17ɓiire. Natal ngal ina hollita golloowo debbo ina haalana joom suudu mum e ɓataake mo debbo oo jogii. Natal ngal woni ko e nokku ina wiyee Rijksmuseum Amsterdam.
Limtol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Rido haɓɓaango e yeeso ngoo ina addana neɗɗo miijaade wonde ƴeewoowo oo ina ndaara dingiral keeringal, keeringal. Ina woodi kadi huunde e trompe-l'œil nde tawnoo nate Holanndee en ina keewi faweede e ridooji tokoosi ngam hisnude ɗi, kadi kuutorgal ridooji pentiirɗi ina njiyee e golle Holanndee en goɗɗe e oon sahaa. Diagonaaluuji e dow ŋoral ŋoral ina mbaɗa miijo luggiɗngo e mbaydiiji tati. Ko ɗum ɓataake giɗli mo debbo oo heɓi oo, ina laaɓti ko o joginoo citterne, sifaa luutndo huutorteende e yonta oo ngam maande giɗli - heewi ko giɗli ɓalli ; luit kadi ko helmere slang wonande vagina. Ngolɗoo miijo ina ɓeydoo tiiɗde e paɗe gonɗe les natal ngal. Slipper mo ittaa oo ko maande woɗnde e jikkuuji. Bursi leydi ndii ina wayi no ina hollira koɗki, tawa noon jogaade ɗum e bannge pentol ina waawi hollude wonde kulhuli koɗki njejjitaama walla ndartinaama.
Nokkuuji bulo e kaŋŋe ina njogii nafoore e mbaydi nate ɗee. E nder galle mo The Love Letter waɗetee oo, paabi gildeeji ina kollita ngalu keewngu. [1][2]Kaalis oo ina woni e dow mbaydi debbo oo, dow ŋoral, e geɗe keewɗe, ko ɗum timminirta bulo e dow leydi, ŋoral golloowo, e kaɓirɗe natal ekn... Semmbe kiiɗɗo ina feeñi kadi e koloñaaluuji iyon ŋoral.
Nate ɗiɗi gonɗe e mahol ɗee kadi ina maantini. Natal les ngal ko maayo ɓuuɓngo, nate giɗli ɓuuɓɗi.[citation needed] Dow maggal ko natal leydi yahoowo e laawol njaareendi. Ɗum ina waawi firtude ŋakkeende gorko binndoowo debbo oo.[3] Love Letter ina heddii tan e golle Vermeer ngam naatde e mbaydi geec.[4]
Iwdi mum
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E feccere ɗimmere teeminannde 17ɓiire, ina gasa tawa nate ɗee keɓii nokku mum en e nder defte laamɗo Poloñ-Lituwaani biyeteeɗo John III Sobieski.[4] Hitaande 1696, limto galle laamorɗo Wilanów to Warsaw ina limtaa e nate Holanndee en "nate debbo, ina fija lute e nder mbaydi kaŋŋe, tawi suka debbo ina rokka ɗum ɓataake e nder kaɓirɗe ɓaleeje (obraz damy, grającej na lutni w złotej szaczyny list, a".
Wika
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ñalnde 23 suwee 1971, natal ngal wujjaa e kollirgol maggal to Centre des Beaux-Arts, to Biriksel, ɗo ngal ñamlaa e Rijksmuseum. Gujjo oo, ko Mario Pierre Roymans, mo duuɓi 21, o udditiino hoore makko e nder lowre kuuraa haa nde musee oo uddaa. O itti pentol ngol e dow mahol, o etii dogde e windo. Kono nde kaɓirgal ngal waawaano naatde e feɗeendu nduu, o taƴi kaɓirgal ngal e kaɓirgal maggal e peeñgol potal, o suuɗii nate ɗee e nder boowal makko caggal. Roymans adii suuɗde nate ɗee ko e suudu mum to nokku ɗo o gollotoo ɗoo, hono otel Soetewey (walla Soete-Wey). Caggal mum o ubbi nde e nder ladde, kono nde toɓo fuɗɗii, o heɓti nde, o suuɗi nde e nder suudu makko e nder ŋoral makko.
Ina sikkaa ko kabaaru ƴiiƴam, e warngooji baɗnooɗi e hitaande 1971 to leydi Bangladesh addani Roymans waɗde ɗum. Ñalnde 3 oktoobar 1971, e kuutoragol innde « Tijl van Limburg » (jikku nannduɗo e Robin Hood), Roymans jokkondiri e jaaynde Biriksel wiyeteende Le Soir, naamndii yo jaaynoowo hawru e makko e nder ladde ina jogii kamera. O riiwi kabaaru oo, omo ɓoornii gite makko, o naati e ekkol, o udditi nate ɗee ummoraade e ɓuuɓri daneeri. Caggal nde o acci jaayndiyanke oo ƴetta fotooje kanndaa e nder fitirlaaji oto oo, o riiwi ɗum. O wiyi jaaynoowo oo wonde ko goonga omo yiɗi naalankaagal, kono kadi omo yiɗi neɗɗaagal. Caggal kawral ngal, natal ngal yaltinaa, e sarɗiiji Roymans : 200 miliyoŋ faraŋ belsik ina yoɓee mooliiɓe Bengali en wonɓe e Fuɗnaange Pakistaan, wonɓe e heege. Roymans ɓeydi heen ɗaɓɓude e Rijksmuseum to Amsterdam e Centre des Beaux-Arts to Bruxelles nde mbaɗtata kampaañ e nder leyɗeele mum en ngam dañde kaalis ngam haɓaade heege winndere ndee. Roymans waɗii lajal ngam ɗeen ɗaɓɓaande ko ñalnde alarba 6 oktoobar.
Polis ƴetti fotooje ɗee ngam seedaade, naamndii karallo naalankaagal ngam hoolkisaade wonde ko ɗe nate tigi rigi. Ko ɗum tabitinaa, kono ɗoon e ɗoon caggal nde ɗum tabitinaa, gardiiɗo Rijksmuseum, hono Arthur van Schendel, wiyi wonde fotooje ɗee ngonaa seedeeji keewɗi kollitooji goonga.[5] E balɗe garooje ɗee Roymans jokki jokkondirde e jaayɗe ; o nanngaa ko polis ñalnde o joofni caggal nde o noddi jaaynde.
Natal ngal artiraa ko Rijksmuseum ñalnde 8 oktoobar kono ngal anndaaka e jamaanu haa ñalnde 11 oktoobar, ngal wonnoo ko e ngonka bonka no feewi caggal nde ngal taƴaa e mbaydi mbaylaandi e nder barmeeji maggal e kaɓirgal maggal. Restoraasiyoŋ oo waɗii ko ina wona hitaande. Roymans rokkaama njoɓdi ñaawirdu, o ñaawaa duuɓi ɗiɗi kasoo, kono...o golli tan ko lebbi jeegom.[6]
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Doggol nate ɗe Johannes Vermeer waɗi
- Pentol jamaanu kaŋŋe Holannda
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Wheelock, Arthur (1981). Vermeer. New York: Harry N. Abrams, INC. pp. 110–113.
- ↑ Wheelock, Arthur (1981). Vermeer. New York: Harry N. Abrams, INC. pp. 110–113.
- ↑ Patrick de Rynck, How to Read a Painting: Lessons from the Old Masters (Abrams: New York, 2004)
- ↑ Keyes, George S.; De Vries, Dirk; Welu, James A.; Wilson, Charles K. (1990). Mirror Of Empire : Dutch Marine Art Of The Seventeenth Century (in English). United States: Press Syndicate of the University of Cambridge. p. 58. ISBN 0-521-39328-0.CS1 maint: unrecognized language (link)