Thiouthione
Thiouthioune (to Serer) ko wuro e nder leydi Senegaal (renndo teeru Diakhao, Diiwaan Fatick) tawaango e nder Laamu Serer Sine, ko adii koloñaal. Yimɓe hannde ɓee ina limtee e 763 neɗɗo.[1] Hare Fandane-Thiouthioune (18 sulyee 1867) ɓurnde anndeede « hare Somb » waɗi ko e nder saraaji ndeeɗoo wuro. E nder ndeen hare, feere sereer en - gardinoonde laamɗo maɓɓe biyeteeɗo Maad a Sinig Kumba Ndoffene Famak Joof ko ngam haɗde marabooji juulɓe Senegambi arnooɓe waɗde jihaadi naatde Thiouthioune. E fuɗɗoode, juulɓe keɓii ƴaañde laabi Serer, naati Thiouthioune. Kono e daawal gadanal hare ndee, juulɓe njalti e konu Serer en, diine Serer en ndartinaa. Gardiiɗo konu juulɓe taƴaa hoore e ndeen wolde e dow yamiroore Maad a Sinig. Laamɗo Thiouthioune e hitaande 1867 wonnoo ko Maad Amad Ngoneh Joof, mo yimɓe heewɓe nganndiraa Amad Ngoneh Thiouthione (Amad Ngoneh de Thiouthione). Ko kanko wonnoo kaaw baaba laamɗo Sine (Maad a Sinig en). Kanko e konu makko kadi ɓe kaɓii e wolde ngam foolde Marabout en.[2][3][4
Teskorɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]PEPAM
Sarr
Diouf, Niokhobaye, "Taariindi laamɗo sine", ina teskaa e aadaaji haalduɗi e iwdiiji binndanɗe jowitiiɗe e laamu sine ɗi Charles Becker e Victor Martin winndi. (1972), Jaaynde Duɗal Afrik Noire, Deftere 34, Sereeji B, n° 4, (1972), pp 727-729
Klein, Martin A. “Lislaam e laamu e nder leydi Senegaal, hitaande 1847-1914”, jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh (1968) pp 90-93
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Fannde
Sommbo