Jump to content

Ti Oluwa Ni Ile

Iwde to Wikipedia

Ti Oluwa Ni Ile (Engele: Leydi ndii ko Joomiraawo) ko filmo Nollywood mo Tunde Kelani ardii. Filmo oo yaltinaa e hitaande 1993 rewrude e Mainframe Films e Teleeji, filmo oo ko filmo gadano mo Tunde Kelani waɗi e gardo filmo. Nde waɗiraa ko pecce 3, nde limtaa e nder filmuuji 10 ɓurɗi soodde e filmuuji Yoruba.[1][2][3]

Worɓe ɗiɗo jom jawdi en ina mbaɗa golle mawɗo jom jawdi en ngam yeeyde feccere e leydi taaniraaɓe ngam heɓde kaalis. Joom leydi kesi oo ko sosiyatee petroŋ. Oracle oo; hunduko laamɓe kono ina hollita wonde leydi ndi jeyaa ko e laamɓe leydi ndii, ɗum noon ina fotaani wonde petroŋ. Yeeyooɓe leydi ɓee maaya ɗoon e ɗoon, mawɗo oo anndi ko kanko woni caggal. O yaha to oracle ngam ballal. Oracle oo wiyi mo maa o wuur so o waawii haɗde ɓanndu gonnduɗo e makko ɗiɗaɓo oo wirneede. Daartol ngol rewi ko e eɓɓooji makko ɗi ngalaa nafoore ngam haɗde wirneede haa jooni. Oracle ina rokka mo fartaŋŋe ɗiɗaɓo kono o doga, o fotnoo ko jokkondirde e geɗe bonɗe. O joofniri ko yahde galle makko, o tawi ko o sikkaa o maayi. O etoo heɓtude tiitoonde makko aada kono ruuhuuji wondiiɓe makko ina ngara ngam nguurndam makko.

  • Kareem Adepoju no baba wande
  • Dele Odule
  • Lekan Olaadapo
  • Yemi Shodimu
  • Yetunde Ogunsola
  • Oyin Adejobi
  • Gbolagbade Akinpelu
  • Jide Oyegunle
  • Akin sofoluwe
  1. E. O. Soola; African Council on Communication Education. Nigeria Chapter; University of Nigeria, Enugu Campus. Institute for Development Studies (2007). Communication in global, ICTs and ecosystem perspectives: insights from Nigeria. African Council for Communication Education (Nigeria Chapter), Office of the Director/Editor-in-Chief, Institute for Development Studies, University of Nigeria in association with Precision Publishers. ISBN 978-978-8103-10-3.
  2. Akinwumi Adesokan (21 October 2011). Postcolonial Artists and Global Aesthetics. Indiana University Press. pp. 87–. ISBN 978-0-253-00550-2.
  3. Ogundipe, Ayodele (2004). Gender and Culture in Indigenous Films in Nigeria (PDF). pp. 93–94.