Tia Denorah
Tia DeNora FBA (jibinaa ko e hitaande 1958) ko porfeseer sosiyoloji e jimɗi e gardiiɗo wiɗtooji, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter.[1]
Nguurndam Jaŋde DeNora to duɗal jaaɓi haaɗtirde ko e ganndal muusikal e ganndal renndo. O timmini doktoraa makko to bannge renndo e hitaande 1989 to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, to San Diego. Gila ndeen haa 1992, o golliima to duɗal jaaɓi haaɗtirde Galles, to Cardiff, ɗo DeNora wonnoo Fellow to duɗal jaaɓi haaɗtirde Galles tuggi 1989-1991. DeNora ummiima Exeter e hitaande 1992. DeNora wonnoo ko hooreejo Fedde Sosiyoloji Oropnaare ngam Sosiyoloji Naalankooɓe tuggi 1999–2001, ko o cukko hooreejo Goomu wiɗtooji Fedde Sosiyoloji Adunaare ngam Sosiyoloji Naalankaagal. O woniino tergal cuɓaaɗo e Diiso Fedde Sosiyoloji Amerik to bannge ganndal, ganndal e karallaagal tuggi 1994–1997, o woni hannde e Diiso Fedde Sosiyoloji Amerik to bannge pinal (hade 2008). O wondi e Pete Martin, o woniino e yuɓɓinde jaayndeeji jaayndeeji duɗal jaaɓi haaɗtirde Manchester, wiyeteende Music et Société.
Gila 2010, DeNora ina gollondira e terapist en jimɗi Gary Ansdell e Sarah Wilson ummoriiɓe e fedde ballal Nordoff robbins e wiɗto juutngo ko fayti e jimɗi e cellal hakkille,[2] ko ɗum yiɗi waɗde "triptych" binndanɗe ganndal, ɗe o sifotoo e hoore makko, e nder heen ɗiɗo gadani ɗii njalti ko e hitaande 2015: Asylums musical: wellitaare rewrude e musique e nder nguurndam ñalnde kala (2013), binndol ngol DeNora winndi, e waɗde maanaa e goonga: pinal e faamde e nder nguurndam ñalnde kala (2014), binndol ngol Ansdell.[ 3]
E lewru sulyee 2018 DeNora suɓaama won'de Fedde Akademi Angalteer (FBA).[4]
Binndanɗe Beethoven e mahngo ganndal: siyaasaaku gimi haa Vienna 1792-1803, Berkeley, Los Angeles e London: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Kaliforni, 1995. Miijo e nder nguurndam ñalnde kala, Cambridge: Duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, 2000. Caggal Adorno: Miijo renndoyankaagal jimɗi, Cambridge: jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge, 2003. Hakkille jimɗi, yimre: Jaaynde wiɗtooji empirik e binndol, jaayɗe e naalankaagal, 2001 (juko), e W.R. Witkin, gardiiɗo. (Siftorde teddungal, njeenaari deftere taƴre pinal Fedde Sosiyoloji Amerik, 2005) Ɗemngal: Wellitaare rewrude e jimɗi e nder nguurndam ñalnde kala, Farnham, Surrey e Burlington, VT: Ashgate, 2013. ISBN 978-1-4094-3759-8 Wolde do goɗɗo Piyanist e ganndo jimɗi biyeteeɗo Charles Rosen, yeddi Beethoven e mahngo ganndal e nder winndannde mum "Mbele Beethoven ina joginoo safaara oo fof?" e nder ɗuum o luulndii miijooji DeNora ɗii, o wiyi wonde eɗen nganndi tigi rigi golle keewɗe so wonaa ko ɓuri heewde e golle yimɓe yontaaji Beethoven; wonde heewɓe ƴeewtaama, nguurtinaama, mbinndaama ; e wonde ɗe ɓadtaaki asli Beethoven, yaajde miijo, walla softinaare mbaydi.[5] Hay e ndeeɗoo ñiŋoore, blurb ƴettaa e maggal ngam ƴellitde deftere DeNora.
Tuugnorgal
“Departemaa Sosiyoloji e Filosofi, Jaami’aare Exeter, U.K., Tia DeNora”. Ƴeewtaama ñalnde 18 lewru Mbooy 2007. Kennaway, Jaak (lewru mee 2015). "Njiylawu "Asylums Music: Wellitaare rewrude e Music e nder nguurndam ñalnde kala"". Miijo e ɓataakeeji. 96 (2): 312-13. waɗde: 10,1093/ml/gcv030. S2CID 143037265. Chang, Jason. "Yewtere e Tia DeNora". Sosiyoloji, Filosofi e Antropoloji Kabaaru jaŋde leslesre. Duɗal jaaɓi haaɗtirde Exeter. Ƴeewtaa ko ñalnde 19 lewru Mbooy 2015. "Limre limre jannginooɓe."