Titilope Gbemisola Akosa
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Ɗoforde | Lagos |
| Ɗemngal | Yarbankoore |
| Wolde | Inngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | lawyer, climate activist, environmentalist |
| Janngi to | University of California, Berkeley, Lagos State University |
| Start of work period | 2004 |
Titilope Gbemisola Akosa, ganndiraaɗo Titilope Akosa, (jibinaa ko to Lagos, leydi Nijeer) ko neɗɗo Naajeeriya, ko o daraniiɗo ko fayti e taariindi, ko o daraniiɗo nuunɗal weeyo, ko o awokaa, ko o karallo ko faati e renndo, ko o daraniiɗo jojjanɗe aadee. Ko kanko woni sosɗo e gardiiɗo gollordu fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Centre pour les questions du siècle 21 (C21st). Ko kanko ardii fedde awokaaji wiyeteende Titi Akosa & Co Nigeria. E hitaande 2015, o woniino kaalirde pelle ɗe ngonaa laamuyankooje rewɓe e rewɓe e nder nanondiral Pari 2015 jowitiingal e tiitoonde ‘To bannge kaalis weeyo jaabtoowo rewɓe e worɓe e nder Afrik’.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Titilope Ngozi Akosa jibinaa, mawni ko to diiwaan Lagos, leydi Najeriya. E nder duuɓi makko tokoosi, o janngi jaŋde leslesre e hakkundeere to diiwaan Lagos. E nder dumunna mo o woni e nder diiwaan Lagos, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam jaŋde makko caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde. Akosa heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, Naajeeriya to o heɓi dipoloma makko ko fayti e sariyaaji (LL.B) e Barrister-at-Law (B.L) to duɗal jaaɓi haaɗtirde sariyaaji leydi Naajeeriya e hitaande 1992 tuugiiɗo e ñaawoore siwil e ñaawoore warngooji e daraniiɗo jojjanɗe aadee. O tawtoraama kursuuji e heblooji keewɗi tawi ina jeyaa heen; Kursuwol terɗe kawtal, Duɗal Arbitraaji, U.K, Catal Naajeeriya, Lagos, Naajeeriya nder lewru Abriil 2004, janngirde ƴeewndo e ƴeewndo yuɓɓinaama to Liberia e fedde jannginooɓe rewɓe Afriknaaɓe (FAWE), Kenya e lewru Ogost, 2006.[1][2][3][4][5]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Titilope Akosa fuɗɗii ko e golle awokaaji caggal nde o heɓi jaŋde makko e noddaango makko to bar Naajeeriya. O yahi haa o udditi fedde Law firm wiyeteende Titi Akosa & Co e won e gollodiiɓe makko woɗɓe. O woniino hooreejo e jannginoowo jiiloowo sariya ko faati e hakkeeji aadee e rewɓe, jinnaaɓe e mbayliigaaji weeyo. Akosa fuɗɗi fedde nde wonaa laamuyankoore ngam haɓaade 'Centre pour les questions du siècle 21' (C21st) Naajeeriya, nden o laati ardiiɗo eɓɓoore maako.
O tawtoraama kadi eɓɓoore nde Fedde Adunaare Leƴƴi Leƴƴi Koɗdigal Laddeeji Tropical (Alliance Internationale des Peuples Tribaux Indigènes des Forêts Tropicaux) yuɓɓini e nder porogaraam biyeteeɗo Reso Indigenous for change project (IPNC), ɗo o ƴeewtindii e ƴeewde golle GEF e no ɗe njogori jokkondirde e leƴƴi koɗdiiɗi ɗii.O wiyiino wonde tawtoreede makko e porogaraam IPNC oo heɓiino humpito makko e haala Hirnaange Afrik [6]
Waɗde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Titilope Akosa ina golloo hannde e fuɗɗoraade eɓɓooji eɓɓaaɗe, e mooftude kaalis e ƴeewde no njuɓɓudi mum yahrata ñalnde kala. O ɗon huuwa kadi bana ardiiɗo lesdi e janngirde ngam hukuumaaji lesdi e duuniyaaru nder lesdi Naajeeriya e yaasi lesdi fuu. Kadi, omo waɗa kampaañ udditgol, humpito e wallitde ko fayti e jinnaaɓe e waylo-waylo weeyo. O wallitta kadi e yuɓɓinde porogaraamuuji e nder kampaañ wallitde ngam heblude mbaawkaaji wonande ƴettuɓe kuule, pelle renndo siwil e woɗɓe jowitiiɓe e njuɓɓudi taariindi, e mbayliigu renndo e mbayliigu weeyo. O ɗon ƴama hakke jangirde ɓikkoy rewɓe nder leydi Naajeeriya nden boo laamu Naajeeriya waɗa ko foti waɗugo ngam heɓuki ɓiɓɓe rewɓe Chibok e Dapchi majjuɓe ɓe Boko Haram nanngi .
E hitaande 2009, O ardii wiɗto e ballondiral e Fedde Adunaare Leƴƴi Koɗdiiɗi e Leƴƴi Laddeeji Tropical, Foundation Henrich Boell e pelle nokkuuje goɗɗe ngam waɗde wiɗtooji ko faati e jinnaaɓe e waylo-waylo weeyo. Ɗum waɗiraa ko ngam hokkude seedeeji laaɓtuɗi ko faati e ƴellitgol eɓɓooji Gender in Climate Change e nder leydi Najeriya.
Ƴeew kadi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Titilope Ngozi Akosa". Global Issues. 21 September 2015. Retrieved 8 May 2020.
- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs namedHLS - ↑ "Does Paris Climate Accord hang Women, Indigenous People". Juan Cole. 21 December 2015. Retrieved 8 May 2020.
- ↑ "African Peoples to Europe: Don't Hijack Our Renewable Energy". IDC News. 21 December 2015. Archived from the original on September 6, 2019. Retrieved 8 May 2020.CS1 maint: unfit url (link)
- ↑ "Towards a Gender Responsive Green Climate Fuund in Africa". Climate-Chance.Org. 21 September 2015. Retrieved 8 May 2020.
- ↑ "Titilope Akosa". The Nation. 31 July 2011. Retrieved 8 May 2020.