Jump to content

Titilope Gbemisola Akosa

Iwde to Wikipedia
Titilope Gbemisola Akosa
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
ƊofordeLagos Taƴto
ƊemngalYarbankoore Taƴto
WoldeInngilisjo, Yarbankoore, Nigerian Pidgin Taƴto
Sana'ajilawyer, climate activist, environmentalist Taƴto
Janngi toUniversity of California, Berkeley, Lagos State University Taƴto
Start of work period2004 Taƴto

Titilope Gbemisola Akosa, ganndiraaɗo Titilope Akosa, (jibinaa ko to Lagos, leydi Nijeer) ko neɗɗo Naajeeriya, ko o daraniiɗo ko fayti e taariindi, ko o daraniiɗo nuunɗal weeyo, ko o awokaa, ko o karallo ko faati e renndo, ko o daraniiɗo jojjanɗe aadee. Ko kanko woni sosɗo e gardiiɗo gollordu fedde nde wonaa laamuyankoore wiyeteende Centre pour les questions du siècle 21 (C21st). Ko kanko ardii fedde awokaaji wiyeteende Titi Akosa & Co Nigeria. E hitaande 2015, o woniino kaalirde pelle ɗe ngonaa laamuyankooje rewɓe e rewɓe e nder nanondiral Pari 2015 jowitiingal e tiitoonde ‘To bannge kaalis weeyo jaabtoowo rewɓe e worɓe e nder Afrik’.

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Titilope Ngozi Akosa jibinaa, mawni ko to diiwaan Lagos, leydi Najeriya. E nder duuɓi makko tokoosi, o janngi jaŋde leslesre e hakkundeere to diiwaan Lagos. E nder dumunna mo o woni e nder diiwaan Lagos, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde ngam jaŋde makko caggal duɗal jaaɓi haaɗtirde. Akosa heɓi dipoloma makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, Naajeeriya to o heɓi dipoloma makko ko fayti e sariyaaji (LL.B) e Barrister-at-Law (B.L) to duɗal jaaɓi haaɗtirde sariyaaji leydi Naajeeriya e hitaande 1992 tuugiiɗo e ñaawoore siwil e ñaawoore warngooji e daraniiɗo jojjanɗe aadee. O tawtoraama kursuuji e heblooji keewɗi tawi ina jeyaa heen; Kursuwol terɗe kawtal, Duɗal Arbitraaji, U.K, Catal Naajeeriya, Lagos, Naajeeriya nder lewru Abriil 2004, janngirde ƴeewndo e ƴeewndo yuɓɓinaama to Liberia e fedde jannginooɓe rewɓe Afriknaaɓe (FAWE), Kenya e lewru Ogost, 2006.[1][2][3][4][5]

Titilope Akosa fuɗɗii ko e golle awokaaji caggal nde o heɓi jaŋde makko e noddaango makko to bar Naajeeriya. O yahi haa o udditi fedde Law firm wiyeteende Titi Akosa & Co e won e gollodiiɓe makko woɗɓe. O woniino hooreejo e jannginoowo jiiloowo sariya ko faati e hakkeeji aadee e rewɓe, jinnaaɓe e mbayliigaaji weeyo. Akosa fuɗɗi fedde nde wonaa laamuyankoore ngam haɓaade 'Centre pour les questions du siècle 21' (C21st) Naajeeriya, nden o laati ardiiɗo eɓɓoore maako.

O tawtoraama kadi eɓɓoore nde Fedde Adunaare Leƴƴi Leƴƴi Koɗdigal Laddeeji Tropical (Alliance Internationale des Peuples Tribaux Indigènes des Forêts Tropicaux) yuɓɓini e nder porogaraam biyeteeɗo Reso Indigenous for change project (IPNC), ɗo o ƴeewtindii e ƴeewde golle GEF e no ɗe njogori jokkondirde e leƴƴi koɗdiiɗi ɗii.O wiyiino wonde tawtoreede makko e porogaraam IPNC oo heɓiino humpito makko e haala Hirnaange Afrik [6]

Titilope Akosa ina golloo hannde e fuɗɗoraade eɓɓooji eɓɓaaɗe, e mooftude kaalis e ƴeewde no njuɓɓudi mum yahrata ñalnde kala. O ɗon huuwa kadi bana ardiiɗo lesdi e janngirde ngam hukuumaaji lesdi e duuniyaaru nder lesdi Naajeeriya e yaasi lesdi fuu. Kadi, omo waɗa kampaañ udditgol, humpito e wallitde ko fayti e jinnaaɓe e waylo-waylo weeyo. O wallitta kadi e yuɓɓinde porogaraamuuji e nder kampaañ wallitde ngam heblude mbaawkaaji wonande ƴettuɓe kuule, pelle renndo siwil e woɗɓe jowitiiɓe e njuɓɓudi taariindi, e mbayliigu renndo e mbayliigu weeyo. O ɗon ƴama hakke jangirde ɓikkoy rewɓe nder leydi Naajeeriya nden boo laamu Naajeeriya waɗa ko foti waɗugo ngam heɓuki ɓiɓɓe rewɓe Chibok e Dapchi majjuɓe ɓe Boko Haram nanngi .

E hitaande 2009, O ardii wiɗto e ballondiral e Fedde Adunaare Leƴƴi Koɗdiiɗi e Leƴƴi Laddeeji Tropical, Foundation Henrich Boell e pelle nokkuuje goɗɗe ngam waɗde wiɗtooji ko faati e jinnaaɓe e waylo-waylo weeyo. Ɗum waɗiraa ko ngam hokkude seedeeji laaɓtuɗi ko faati e ƴellitgol eɓɓooji Gender in Climate Change e nder leydi Najeriya.

  1. "Titilope Ngozi Akosa". Global Issues. 21 September 2015. Retrieved 8 May 2020.
  2. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named HLS
  3. "Does Paris Climate Accord hang Women, Indigenous People". Juan Cole. 21 December 2015. Retrieved 8 May 2020.
  4. "African Peoples to Europe: Don't Hijack Our Renewable Energy". IDC News. 21 December 2015. Archived from the original on September 6, 2019. Retrieved 8 May 2020.CS1 maint: unfit url (link)
  5. "Towards a Gender Responsive Green Climate Fuund in Africa". Climate-Chance.Org. 21 September 2015. Retrieved 8 May 2020.
  6. "Titilope Akosa". The Nation. 31 July 2011. Retrieved 8 May 2020.