Tola Wewe
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Tola |
| Ɗuubi daygo | 1959 |
| Ɗoforde | Okitipupa |
| Ɗemngal | Yarbankoore |
| Wolde | British English |
| Sana'aji | visual artist, ngaɗoowo siyaasaje |
| Employer | Adeyemi College of Education, Daily Times of Nigeria |
| Janngi to | University of Ibadan, Obafemi Awolowo University |
| Residence | Ondo |
| Member of political party | Peoples Democratic Party, APC |
Tola Wewe (jibinaa ko 1959) ko naalanke Niijeernaajo.
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Wewe jibinaa ko to Okitipupa, to diiwaan Ondo e hitaande 1959. E hitaande 1983 Wewe heɓi dipoloma mum ko fayti e naalankaagal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ife (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo). O heɓi dipoloma makko Master e fannuuji ñeeñal Afrik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan e hitaande 1986..[1]
Career e style naalankaagal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Wewe jannginii naalankaagal laaɓngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe Igboegunrin to Ondo, o jannginii to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde Adeyemi, Ondo, o woniino naalanke mawɗo to jaaynde Daily Times of Nigeria, kadi ko gardiiɗo mawɗo galle naalankaagal Signature to Lagos hade makko wontude naalanke golloowo e sahaa timmuɗo e hitaande 1995.[2]
Golle Wewe ɗon heɓa ƴoyre diga wiɗitol jaagorɗo maako dow mask ruuhu ndiyam Ijaw e rento aadaaji Yoruba, taariihaaji e taariihaaji. O jeyaa ko e dille Ona, fedde naalankooɓe, annduɓe e ƴeewooɓe, daraniinde ƴeewtaade, firtude e ƴellitde maandeeji, motiiji e miijooji aadaaji Yoruba.[3]
Ko kanko heewi gollodaade e Nike Davies-Okundaye. Gbolahan Ayoola golliima e nder suudu Wewe. E nder Prof. Moyo Okediji yaltinii deftere 149 kelle, "Yiyngo Tola Wewe" ngam siftorde golle Wewe. Golle Wewe ina njeyaa kadi e nder mooɓondiral naalankaagal jeyaangal e mooɓondiral naalankaagal ɓurngal mawnude e nder leydi Najeriya, hono Yemisi Adedoyin Shyllon.[4][5]
Iye Boabo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1989, nate Tola Wewe biyeteeɗe "Iye Boabo" wujjaama wondude e golle goɗɗe e nder suudu naalanke gooto biyeteeɗo Moyo Okediji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, Ile-Ife. Golle naalankaagal wujjaaɗe ɗee ina mbaɗi heen geɗe Kunle Filani e Tunde Nasiru. Gujjugol ngol waɗii duuɓi keewɗi tawa anndaaka sabu ŋakkeende jokkondiral e oon saha.[6][7] .[8]
E hitaande 2018, "Iye Boabo" ummiima nde Arthouse, galle njulaagu naalankaagal mawngal to Lagos, jokkondiri e Wewe ngam hoolkisaade nate ɗee ngam njulaagu garoowo. Nde o anndi golle makko, Wewe hollitii yiɗde mum anndude hol ko woni mooftuɗo nate ɗee ngam waawde reende geɗe goɗɗe wujjaaɗe. Hay so jokkondiral gadanal waɗii, Arthouse woppii jaabaade, acci ngonka kaa, ɗum addani Wewe ɗaɓɓude wiɗtooji goɗɗi e haala kaa.[9][10]
Politik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 2009, Wewe toɗɗaama komisariyaajo turism e pinal e nder diiwaan Ondo ngam feccere e njuɓɓudi Olusegun Mimiko.Toɗɗagol makko joofi ko e hitaande 2015 nde o ummii e lannda Demokaraasi Leƴƴi, o naati e lannda luulndo All Progressives Congress o lomtii ɗum ko Femi Adekan6mbi.[11][12][13]
Kollitgol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]"Teskorɗe". Koolol nate e pecce terakotaaji kolliraaɗe to galle ñeeñal Nike e hitaande 2010.
Tola wewe" bose fagbemi. Yuɓɓinaama to Galle Duvivier, Pari, Farayse e hitaande 2015.
"Àpéwò: Ɗemɗe Gimɗi e Natal Tolá Wewe". Waɗi ko to Abuja e hitaande 2018.
“Yi’annde Metamodern: Kollitgol golle Tola Wewe”. Waɗi ko to Lagos e hitaande 2022.
"Best de Ife" de Ayoola Mudasiru. Ina heen Kunle Filani, Victor Ekpuk e woɗɓe janngooɓe duɗal naalankaagal Ife. Waɗi ko to Lagos e hitaande 2023.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Nation, The (2016-03-15). "'Artists' work should speak for them'". The Nation Newspaper (in Engeleere). Retrieved 2024-12-18.
- ↑ "Tola Wewe - Biography". SMO Contemporary Art (in Engeleere). Retrieved 2024-07-26.
- ↑ "Untitled - Tola Wewe". Google Arts & Culture (in Engeleere). Retrieved 2024-07-26.
- ↑ "Ona : a revolutionary art movement in Nigeria Adetola F. Wewe". Smithsonian Institution (in Engeleere). Retrieved 2024-07-26.
- ↑ "Tola Wewe : rhythms of Ona - art from my soul / with an essay by Kunle Finani and introduction by Ben Osagbae". Smithsonian Institution (in Engeleere). Retrieved 2024-07-26.
- ↑ Nation, The (2022-10-12). "'I hate being called politician'". The Nation Newspaper (in Engeleere). Retrieved 2024-12-18.
- ↑ "Metamodern Vision, A Retrospective Exhibition of Wewe holds at Thought PyramidMetamodern Vision, A Retrospective Exhibition of Wewe holds at Thought Pyramid". The Guardian Nigeria News (in Engeleere). 2022-10-21. Retrieved 2024-07-26.
- ↑ "How I will preserve my legacy as an art collector — Shyllon, renowned art collector". 17 January 2023.
- ↑ "Tola Wewe's stolen work, Iye Boabo, surfaces in Arthouse after 29 years". 29 April 2018.
- ↑ "Tola Wewe battles to regain his lost-but-found painting". Punch Newspapers (in Engeleere). 2018-04-26. Retrieved 2024-07-26.
- ↑ "7, 000 mountain climbers converge on Idanre Hills today". Vanguard Nigeria. 8 December 2010.
- ↑ "Why Agagu boys defected to APC in Ondo: The Obasanjo/Tinubu connections". Vanguard Nigeria. 16 January 2015.
- ↑ "Mimiko nominates four new commissioners". Vanugard Nigeria. 25 November 2015.