Tom Ikimi
Mawɗo Tom Ikimi
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya |
| Innde | Tom |
| Ɗuubi daygo | 10 Seeɗto 1944 |
| Wolde | Inngilisjo, Nigerian Pidgin |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje, diplomat, architect, minister |
| Position held | Minister of Foreign Affairs of Nigeria |
| Janngi to | Janngirɗe Ahmadu Bello |
| Residence | Edo |
| Member of political party | Action Congress of Nigeria |
| Personal pronoun | L485 |
(jibinaa ko 10 abriil 1944) ko politikyanke e mahoowo leydi Najeriya, o woniino jaagorde caggal leydi gila 1995 haa 1998. O toɗɗaa ko hooreejo fedde jaagorɗe CEDEAO e Goomu CEDEAO mo Nayi e dow Liberiya (C-69) kadi e Kawtal Ngenndiwal Republique (NRC) ngal joofnaaka, o wonnoo ko tergal sosngal Kawtal Denndaangal Progressives (APC).[1]
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ikimi jibinaa ko to Kumba, to leydi Kameruun worgo (Kameruun hannde) to John Onile Ikimi e Victoria Isiemoa Ikimi, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ummorii ko Igueben, nokku laamu Igueben, to diiwaan Edo. O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde St. Joseph, to Sasse, to Buea, to leydi Kameruun, tuggi 1957 haa 1961. O woniino almuudo gadano to duɗal jaaɓi haaɗtirde to bannge hirnaange, to Auchi, to leydi Nijeer (jooni ko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Auchi, to diiwaan Edo), ngam jaŋde makko karallaagal tuggi lewru Yarkomaa haa lewru Duujal EBungin e lewru Duujal 1966. ɗo o heɓi Diplôme National Ordinaire. O woniino tergal gadanal e nder fedde janngooɓe, ko o jiɗɗo dingiral, o sosi kadi fedde dingiral kolees.[citation needed]
Jaŋde makko karallaagal e mahngo ko to .[2] jaaɓi haaɗtirde Ahmadu Bello, duɗal mahngo, Zaria, tuggi 1968 haa 1973, ɗo o heɓi dipolom B. Arch (Hons). Ikimi wonnoo ko tergal e fedde janngooɓe e fedde ngenndiire janngooɓe leydi Najeriya (NUNS). O ummini eɓɓaande ndee e darorɗe hitaande 1970 to batu NUNS to Zaria ngam jaɓde Dental Fuɗnaange ngal artira e NUNS e joofnirde wolde nder leydi.[3]
O woniino tergal gadanal e nder porogaraam Korse Sukaaɓe Ngenndiijo, o golliima to Ibadan, hirnaange leydi Nijeer, tuggi 1973 haa 1974. O golliima e nder fedde peewnugol gollondiral, caggal mum to IBRU Vaughan Richards & Partners, Lagos, tuggi 1974 haa 1977 o woniino gollodiiɗo makko e hitaande 1977 e 1977 firm, Tom Ikimi Design Company e lewru mee 1977 e waɗde eɓɓooji keewɗi e nder leydi Nijeer e caggal leydi, tuggi 1977 haa 1993. Caggal ɗuum o dañii njeenaari e kawgel winnderewal ngam eɓɓoore birooji OAU e nokkuuji batuuji to Addis Abeba Ecoppi. O wonii fedde nde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde (FNIA) to leydi Najeriya, omo jogii nafooje njulaagu e nder mahdi, njulaagu e ndema.
Darnde jogaande
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Tergal, Asaambele doosɗe gila 1988 haa 1989.
Tergal, Goomu 2 "Paandaale e jamirooje kuule politik dowla".
Hooreejo ngenndiijo lannda ngenndiijo kawral republique gila 1990 haa 1992.
Ko kanko woni jaagorgal keeringal hooreejo leydi ndii, gardiiɗo konu nguu, Seneraal Sani Abacha e lewru feebariyee 1994, ɗo o feewni memoir ngam sosde Fonds de fidélité pétrolière (PTF).
O toɗɗaa jaagorgal geɗe caggal leydi e lewru marse 1995.
Golle to Fedde Ngenndiije Dentuɗe
Ikimi ardii delegaasiyoŋ Naajeeriya to batu ƴeewndo/yaajnugol feddeeji nanondiral ngam haɗde kaɓirɗe nukliyeer (NPT) to wuro New York, o waɗi konngol darnde ngenndiire ñalnde 18 abriil 1995.
O ardii delegaasiyoŋ oo e batu jaagorɗe Biro toppitiiɗo ko fayti e dille ɗe ngonaa laamuyankooje (NAM) to Bandung, to leydi Indoneesi, tuggi 25 haa 27 abriil 1995.Ikimi woni hooreejo leydi ndii, gardiiɗo konu nguu, e batu mawningol duuɓi 40 fedde leyɗeele ɗe ngonaa dentuɗe to Bandung, to leydi Indoneesi, ñalnde 28 abriil 1995.
O ardii delegaasiyoŋ oo e batu ministeeruuji Biro toppitiiɗo ko fayti e dille ɗe ngonaa laamuyankooje to Cartagena, Kolommbi, tuggi 18 haa 20 lewru mbooy hitaande 1998, o rokki bayyinaango leydi Nijeer ñalnde 19 lewru mbooy hitaande 1998.
E ardaade delegaasiyoŋ oo, Ikimi ardii tawtoreede leydi Najeriya e batu keeriiɗo mo Fedde Ngenndiije Dentuɗe (ONU) yuɓɓini ngam jaagorɗe caggal leydi to wuro New York, o hokki bayyinaango leydi ndii ñalnde 26 lewru Seeɗto hitaande 1995.
O ardii delegaasiyoŋ oo e batu ciftorgol 50ɓiire batu mawngu Fedde Ngenndiije Dentuɗe (UNGA) tuggi lewru settaambar haa lewru desaambar 1995, o rokki bayyinaango leydi Najeriya to batu nguu ñalnde 3 oktoobar 1995.
Ko o hooreejo Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe e lewru oktoobar 1995, Ikimi jaɓɓiima Pape Jean Paul II e mawningol duuɓi 50 Fedde Ngenndiije Dentuɗe e mbaadi hooreejo Goomu Kisal.
O lomtii hooreejo leydi ndii, konu mawɗo, e batu mawngu leyɗeele dentuɗe ɗe ngonaa jeyaaɗe e Goomu Kisal Fedde Ngenndiije Dentuɗe to wuro New York ñalnde 4 oktoobar 1995.
Jokkuki ardungal maako, Ikimi ardii delegaasiyoŋ haa kawtal 51ɓiire kawtal lesɗe duuniyaaru (UNGA) tuggi lewru suwee haa lewru desaambar 1996, o hokki bayaanu Naajeeriya nyande 3 lewru oktoobar 1996.
O woniino kadi hooreejo leydi ndii e batu 11ɓo leyɗeele ɗe ngonaa dentuɗe ɗee to Cartagena, Kolommbi, tuggi 18 haa 20 oktoobar 1998, o rokki bayyinaango leydi Nijeer ñalnde 18 oktoobar 1998.
Ikimi ardii delegaasiyoŋ oo e batu 52ɓo kawtal leyɗeele dentuɗe (UNGA) tuggi lewru suwee haa lewru desaambar 1997, o rokki bayyinaango leydi Naajeeriya ñalnde 23 lewru suwee 1997.
Golle to CEDEAO
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Hooreejo Goomu Jaagorɗe CEDEAO e Goomu CEDEAO 9 ko faati e Liberiya (C-9) ñalnde 26 sulyee 1996.
Hooreejo goomu jaagorɗe CEDEAO joy ko feewti e Siyeraa Leyoon.
Ardii delegaasiyoŋ Naajeeriya haa e ardii batu 4ɓo Goomu Jaagorgal CEDEAO mo Nayi dow Siyeraa Leyoon (C-4) to New York, ñalnde 11 lewru juko hitaande 1997.
Ardii delegaasiyoŋ Goomu jaagorɗe CEDEAO joy (C-5) to New York, o humpitii Sekereteer mawɗo oo e Goomu Kisal nguu fof e les njiimaandi Arria, ko fayti e ngonka Siyeraa Leyoon, ñalnde 11 noowammbar 1997.
Ardii delegaasiyoŋ Naajeeriya haa e ardii batu 8ɓo Goomu jaagorɗe CEDEAO jowi dow Siyeraa Leyoon (C-5) to New York, tuggi 5 haa 6 feebariyee 1998.
Ardii delegaasiyoŋ Naajeeriya haa kawtal ministaajo CEDEAO ɗuuɗngal e kawtal hooreejo lesdi nder diiwal ngal.
Ardii goomu jaagorɗe CEDEAO mo yimɓe njeenayo (C-9) ngam ƴellitde caɗeele Liberiyaa.
E gardagol Fedde Ngenndiije Dentuɗe, yuɓɓinde woote demokaraasi gadane caggal wolde to Liberiyaa e lewru ut 1997 e sosde laamu demokaraasi e gardagol Charles G. Taylor.
Darnde e nder Siyeraa Leyoon
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Liɓgol laamu hooreejo leydi ndii, hono Ahmad Tejan Kabbah, ñalnde 25 mee 1997, ko kulhuli, wonaa tan e jam e kisal Siyeraa Leyoon, kono kadi e kisal e deeƴre diiwaan hirnaange Afrik. Ko o hooreejo goomu nayi e joy ko faati e Siyeraa Leyoon, o ardii kaaldigal e yuɓɓinde golle tiiɗɗe baɗɗe faayiida ngam artirde laamu hooreejo leydi Ahmad Tejan Kabbah ñalnde 10 marse 1998. O ardii ekipaaji CEDEAO e ko kanko woni gadano naatde caggal gsesstown the Siyera Leyoon murtuɓe ɓee e doole ECOMOG ñalnde 18 haa 19 feebariyee 1998 ngam jaɓde gartugol hooreejo leydi ndii, hono Ahmad Tejan Kabbah, ummoraade e eggugol to Konakri.
Darnde e Fedde Ngootaagu Afrik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Laamu makko e jaagorde caggal leydi hawri ko e yonta mo diiwaan hirnaange Afrik e goonga ko heewi e Afrik ina wondi e hareeji, tawi ina jeyaa heen hareeji hakkunde leyɗeele to Angalteer, Ruwannda/Burundi, Saire (jooni ko Republiik Demokaratik Konngo), Sudaan, Liberiyaa, Somali e Siyeraa Leyoon. Fedde hakkundeere OAU sosaa ko to Kayhayɗi e hitaande 1994, ko feere ngam safrude ɗeen luure. E laamu makko, Naajeeriya jokki e wonde tergal mum e nder fedde nde e nder wooteeji tati garooji ɗi mbaɗata hitaande kala. Gaa gaa batuuji keewɗi ɗi kawtal jaagorɗe OAU, Ikimi woni hooreejo leydi Naajeeriya e batu mawngu fedde OAU ngam haɓaade, njuɓɓudi e ƴellitde fitinaaji to Tuunus ñalnde 20 abriil 1995. O ardii delegaasiyoŋ leydi Nijeer to Hessemly State AAU3ad Laamu to Addis Abeba, Ecoppi, tuggi 26 haa 28 suwee 1995 ; to Kamaruun, tuggi 9 haa 10 sulyee 1996 ; e batu 32ɓo OAU to Simmbaabuwee, tuggi 1 haa 3 suwee 1997 ; e to Burkinaa, ñalnde 8 Juko hitaande 1998.Politik
Ko o tergal sosngal e tergal Yiilirde Ngenndiire Lannda Leƴƴi Dentuɗi (APP) tuggi 1999 haa 2001
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]O jaɓi noddaango ngam naatde e PDP ñalnde 22 suwee 2001, o wonti hooreejo fedde woote hooreejo leydi e nder batu ngenndiwal e lewru Yarkomaa 2003. O yuɓɓinii wooteeji gadani PDP to Eagle Square ɗi ngartiri Olusegun Obasanjo e kanndidaa hooreejo leydi.
O woniino tergal sosngal e gardiiɗo ngenndiwal fedde wiyeteende ACD (ACD) tuggi 2005 haa 2006. Lannda kaa udditaa ko e nder diiwaan Edo ñalnde 21 feebariyee 2006.
O woniino tergal sosngal e tergal e kawtal ngenndiwal lannda Action Congress (AC) gila 2006 haa 2010. O ardii lannda ka ngam heɓde wooteeji guwerneeruuji e nder diiwaan Edo e hitaande 2007 e 2012.
O woniino hooreejo yuɓɓinoowo jeewte kawral lanndaaji luulndo mawɗi ACN, ANPP, e CPC. Lanndaaji ɗii kawri ngam sosde Kongres All Progressives (APC) e lewru sulyee 2013. O woniino tergal e Goomu Ngatamaare (IEC) Kongres All Progressive (APC) gardinooɗo cukko hooreejo ngenndiijo zone geopolitique fuɗnaange-rewo, e lewru sulyee 2013.
O itti tergal makko e Kongres All Progressives ñalnde 27 ut 2014.
Teddungal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]O teddinaama e juuɗe Pape Jean-Paul II e hitaande 1993 e njeenaari « Chevalier du Saint-Grégoire le Grand » (KSG). E lewru marse 2003, o teddinaama to duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal to Rivers State, o heɓi D.Sc. e nder Arsitektuur. O teddinaama e tiitoonde, Akinrogun mo Ife e juuɗe Ooni mo Ife, e hitaande 1991. O Roni tiitoonde galle Inneh mo Igueben, e nder leydi makko Igueben, Esanland, e nder diiwaan Edo, e hitaande 1988. Tiitoonde Oduma mo Igueben rokkaama mo e hitaande993.
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Omo jogii debbo, omo jogii ɓiɓɓe worɓe tato e ɓiɗɗo debbo gooto. Ko o katolik Roma.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ vanguard (20 January 2013). "Home News Business Technology Politics Sports Entertainment Style Viewpoint Editorial Forum Jobs Columns PROPERTY THESPARK Ikimi heads 19-man c'ttee on ACN, CPC, ANPP merger". vanguardngr.com/2013/01/ikimi-heads-19-man-cttee-on-acn-cpc-anpp-merger/. vanguard. Retrieved 21 August 2014.
- ↑ "Chief Tom Ikimi". www.edoworld.net. Retrieved 2023-01-29.
- ↑ "Ecowas Ministers Due To Visit Sierra Leone Today". 18 February 1998. Retrieved 21 August 2014.
- ↑ "Modu Sheriff has also thrown his political weight behind former External Affairs Minister, Tom Ikimi for the exalted position". Retrieved 21 August 2014.
- ↑ "Tom Ikimi Quits APC". Channels TV. Retrieved 27 August 2014.