Jump to content

Toyin Ajao

Iwde to Wikipedia
Toyin Ajao
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeToyin Taƴto
Innde ɓesnguAjao Taƴto
Ɗuubi daygo13 Morso 1978 Taƴto
ƊofordeIkirun Taƴto
WoldeInngilisjo, Yarbankoore Taƴto
Sana'ajiwomen's rights activist, The Practitioner Taƴto
Janngi toKing's College London, University of Pretoria, Obafemi Awolowo University Taƴto
Personal pronounL484 Taƴto

Toyin Ajao Listen R (jibinaa ko ñalnde 13 sulyee 1978) ko ganndo Naajeeriya, daraniiɗo haɓaade rewɓe, e wiɗtoowo-gollirɗo cellal mo golle mum ɓuri tiiɗde ko e cellal moƴƴitingol, waylude fitinaaji, e laabi Afro-feministe ngam waylude renndo. Ko kanko sosi Ìmọ́lẹ̀ of Afrika Center (ìAfrika), fedde nde wonaa laamuyankoore, gollotoonde e wellitaare renndooji Afriknaaɓe marginaali, tawa ina huutoroo caɗeele hakkunde yontaaji e renndooji rewrude e jokkondire hakkunde laabi cellal koɗdigal e jamaanu. [1]

Ajao jibinaa ko to Ikirun, to diiwaan Osun e hitaande 1978, o heɓi doktoraa makko e ganndal politik to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pretoria, o woni ko e ƴellitde mbayliigu fitinaaji e New Media. O heɓi MA e nder hare, kisal, e ƴellitaare to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College to Londres [1] [2] e B.Sc e hiisa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo . [1]

Ajao intersects Afro-feminism, healing justice, Ubuntu philosophy, critical consciousness, conflict transformation, and neuroscience in her restorative healing work within civil society, queer and feminist spaces in Africa. She was named one of the “10 African scholars to watch” in 2024 by The Africa Report[2] alongside Simukai Chigudu, and Naminata Diabate. The University of Exeter also recognised her as an “Inspirational Black Scholar” alongside Audre Lorde and Kimberlé Crenshaw during Black History Month in 2024.[3]

Ajao ko janngoowo e wiɗto to duɗal jaaɓi haaɗtirde Afrik, to duɗal jaaɓi haaɗtirde King's College to Londres. Hakkille makko e rewɓe ina yeewtida e hakkeeji rewɓe, jojjanɗe aadee, e karallaagal, kam e ardorde rewɓe. O golliima e pelle ko wayi no Fedde Doole Karallaagal Rewɓe (W.TEC) e o winndi e lowre makko ko fayti e geɗe ŋakkeende potal rewɓe e worɓe, tooñanngeeji njuɓɓudi, e geɗe rewɓe e nder renndooji baabiraaɓe, o heɓi njeenaaje ɗiɗi winndereyankooje, ina heen njeenaari BlogHer ] 2 International Activist Award, 2012

Wiɗtooji makko njaltinaama e jaayɗe Routledge, Palgrave, MacMillan, Matatu, Kujenga Amani, e nder Fedde Ƴellitaare Rewɓe Afrik, jowitiiɗe e tiitooɗe ko wayi no waylude luural, jaayndeyaagal ɓiɗɓe leydi, golle dijital, politik cellal hakkille, hakkeeji LGBTQ+ e nder Afrik e wellitaare renndo.

O sosi Ìmọ́lẹ̀ of Afrika Center (ìAfrika) e hitaande 2020, ɗo o ardii eɓɓooji baɗɗi aadaaji cellal e gannde taaniraaɓe e peeje moƴƴitingol jamaanu ngam haɓaade baasal hakkunde yontaaji e semmbinde muñal renndo. O jokkondirii e gollal (activisme) e jaŋde (academia) e jokkondirde e gannde koɗki, e Afro-feminism, e mahngo jam, e sellinde nuunɗal. [1]

  • Funmi Olonisakin – Gardiiɗo sosɗo ALC e ganndo ardorde e mahngo jam e nder Afrik
  • Fatima Akilu – Annduɗo hakkiilo lesdi Naajeeriya, o ɗon mari haaje hakkiilo dow ko laarani cellal hakkiilo e haɓugo bee ɓilla kalluɗum
  • Bisi Adeleye-Fayemi – Koolaaɗo kuuɓal rewɓe, binndoowo, kadi gooto e sosɓe AWDF
  • Prentis Hemphill – Winndiyanke, golloowo ɓanndu, e golloowo nuunɗal sellinoowo
  • Cara Page – Yuɓɓinoowo Ameriknaajo e golloowo pinal e sellinde nuunɗal
  • Naminata Diabate – Ganndo binndol Afrik e ganndal jinnaaɓe
  • Awino Okech – jannginoowo ko faati e rewɓe e kisal to duɗal jaaɓi haaɗtirde SOAS
  1. 1 2 3 4 Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named PunchBeforeStardom
  2. 1 2 Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named AfricaReport2024
  3. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named ExeterLaw