Jump to content

Tyndall Centre

Iwde to Wikipedia
Tyndall Centre
research center
LesdiBiritaani-Mawndi Taƴto
Laawol ngol laamu anndanihttp://www.tyndall.ac.uk/ Taƴto

Tyndall Center for Climate Change Research ko fedde jooɗiinde to leydi Angalteer, renndinde annduɓe, fagguduyankooɓe, innjiniyankooɓe e annduɓe renndo ngam "wiɗtude, ƴeewtaade e jokkondirde e yiyannde ceertunde hakkunde fannuuji, cuɓe ngam ustude, e haajuuji ɗii ngam waawde jokkondirde e waylo-waylo weeyo aduna hannde e jokkondire hakkunde leyɗeele dentuɗe Amerik ngonkaaji nokkuuji ƴellitaare duumotoonde".

Catal ngal, inniraa ko ganndo fisik Irlande biyeteeɗo John Tyndall mo teeminannde 19ɓiire, sosaa ko e hitaande 2000, ina jogii gollodiiɓe mawɓe e Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde East Anglia, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Manchester, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Newcastle. Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fudan naati e fedde Tyndall Center e hitaande 2011..[1].[2][3]

Centre Tyndall ina jogii gardiiɗo, e nokku wiɗtooji kilimatiseer, e nder galle Hubert Lamb to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Angalteer Fuɗnaange. Gardiiɗo mayre ko porfeseer Robert Nicholls to duɗal jaaɓi haaɗtirde Angalteer fuɗnaange, gonnooɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Southampton. Gonnooɗo ardiiɓe nokku Tyndall ina jeyaa heen porfeseer Corinne Le Quéré FRS CBE e porfeseer Sir Robert Watson ardiiɓe wakkatiiji Carly Mclachlan e porfeseer Kevin Anderson, porfeseer Andrew Watkinson e porfeseer John Schelnhuber. Gardiiɗo sosɗo oo ko porfeseer Mike Hulme. Asher Minns woni gardiiɗo gollordu nduu.Centre Tyndall ina jogii tiitooɗe wiɗtooji nay mawɗe : Yaawnaade waylooji renndo, Mahngo cemmbingol, Foolde baasal e golle kilimatiseer, e Yettaade zero emissions.

Yaawnaade waylooji renndo ko tiitoonde wiɗto ballitoore yaawnaade waylooji renndo feewde e ko fayi arde ko aldaa e karbon, tawa ina jokkondiri e pelle ɗe ngonaa laamuyankooje e gollorɗe ngam moƴƴinde peewnugol peeje kese e jokkondire ɗe ngalaa karbon e wallitde ƴettugol kuule tuugiiɗe e hujjaaji.

Mahngo cemmbingol ina yuurnitoo no mahdi laabi cemmbinɗi weeyo ustooji ŋakkeende weeyo e mbaadi kuuɓtodinndi e laabi cemmbinɗi. Wizto ngoo ina teskaa jokkondire e luural hakkunde ziin laabi e Paandaale Ƴellitaare Duumotoonde ngam teeŋtinde fartaŋŋeeji golle jogiiɗe nafooje e toɓɓe keewɗe e reentaade batte ɗe nganndu-ɗaa.

E nder tiitoonde wiɗto foolde baasal, nokku biyeteeɗo Tyndall Center ina mahi faamde no golle mbayliigu weeyo njiylotoo e jokkondirde e geɗe keewɗe baasal e ŋakkeende potal nder e hakkunde leƴƴi.

Yettaade zero emissions ina ƴeewtoo haaju dekarbonisaasiyoŋ jaawɗo e nder sekteer semmbe e yah-ngartaa e dow peewnugol semmbeeji nguurndam rewrude e gonnooɗo Supergen Bioenergy Hub mo Manchester ardii,[8] fof ina jokkondiri e kuutoragol leydi e kisal nguura. Min njiylotoo ko ɓadii e ko juuti ko fayti e semmbe e ƴellitaare ngam karallaagal gollorɗe, yah-ngartaa e ƴellitaare bonnde.

Ƴeew kadi

4 Degrees e Beyond Batu hakkunde leyɗeele ko fayti e weeyo

Waylo-waylo weeyo to leydi Angalteer

Kevin Anderson (ganndo)

Fedde wiɗtooji kilimatiseer

Adaptaasiyoŋ e nguleeki weeyo

Ustugol nguleeki weeyo

Focus Wiɗto

  1. "Fudan-Tyndall Centre". Fudan Tyndall Centre. Retrieved 22 January 2021.
  2. "Overcoming Poverty with Climate Actions - Tyndall Centre for Climate Change Research". tyndall.ac.uk (in Engeleere). 2021-08-25. Retrieved 2023-04-03.
  3. "Research Areas - Tyndall Centre for Climate Change Research". tyndall.ac.uk (in Engeleere). Retrieved 2023-04-03.