University College Hospital, Ibadan
| Golle imaaɗe | 1952 |
|---|---|
| Laamu innde | University College Hospital, Ibadan |
| Field of work | medical facility |
| Affiliation | University of Ibadan |
| Duungal | Afirik |
| Lesdi | Naajeeriya |
| Nder laamoore | Oyo, Ibadaan |
| Jonde kwa'odineto | 7°24′8″N 3°54′8″E |
| Parent organization or unit | Oyo |
| Street address | Layi Ayanniyi Street |
| Phone number | +234 813 173 3459 |
| Laawol ngol laamu anndani | http://www.uch-ibadan.org.ng |
| Emergency services | available |

University College Hospital, Ibadan (UCH) ko asibiti janngirde fedde nde to Ibadan, leydi Naajeeriya jokkondirnde e jaaɓi-haaɗtirde Ibadan.[1][2][3][4]
Tariiha
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Asibiti Jaaɓi-haaɗtirde (Uch), Ibadan sosaa ko e lewru Ogosta 1952 e dow sarɗiiji parlemaa ngam jaabaade haaju e heblude gollotooɓe e safaara e woɗɓe annduɓe cellal ngam leydi Naajeeriya e diiwaan Hirnaange Afrik.[5] Sosde asibiti oo rewi ko e Panel Visitation e hitaande 1951, ƴeewndotooɗo nokkuuji safrirde ngam postooji safrirde janngooɓe safaara winnditiiɓe ngam heɓde M.B.B.S. degree to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. Goomu njillu nguu, e gardagol Dr. T.F. Hunt mo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde London, salii golle ɓeydaaɗe ɗe asibiti laamu/Native Authority rokki to Adeoyo, Ibadan, caggal nde o sosi Faculté de Médecine to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, Ibadan (hannde ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948.[6]
Asibiti duɗal jaaɓi haaɗtirde (University College) woni ko e nokkuure stratejik to Ibadan, ndeen wuro ɓurngo mawnude e nder Afrik hirnaange, ko ɗoon kadi woni jooɗorde duɗal jaaɓi-haaɗtirde gadanal e nder leydi Naajeeriya. Ƴellitaare ɓanndu Asibiti oo fuɗɗii ko e hitaande 1953 e nokku ɗo o woni ɗoo ɗoo, o fuɗɗii golle mum e dow laawol caggal nde o timmini ñalnde 1953
Ñalnde 20 noowammbar 1957. Asibiti duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan, fuɗɗii golloraade ko 500 nokku leeso. Hannde, Asibiti oo ina jogii 1 000 leeso e 200 dingiral ƴeewndo tawi ko ina tolnoo e 65% haa 70%.
E fuɗɗoode mum e hitaande 1957, hade kuulal parlemaa, Asibiti oo ina joginoo Departemaaji ɗiɗi lopitaal: Safaara e Opereeji. Kono tan, Asibiti oo ƴellitiima ngam hoɗnude fotde 65 Departemaaji e nder heen ko Departemaa gadano e safaara nukliyeer e nder leydi Nijeer yamiraa e gonnooɗo jaagorgal cellal, professeur Eyitayo Lambo ñalnde 27 abriil 2006. Asibiti oo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan ina ngolloo e nder cellal moƴƴal ko huunde wootere impossible of it of the area to heblo gollotooɓe, wiɗtooji e sarwisaaji lopitaal. Ndeeɗoo jokkondiral gollal teeŋtinaama gila e fuɗɗoode rewrude e toɗɗagol hooreejo Diisnondiral Provisional to duɗal jaaɓi haaɗtirde, (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) hono hooreejo gadano e Yiilirde Ngenndiire Hasibiti Jaaɓihaaɗtirde, Ibadan.
Ko jiidaa e porogaraam safaara leslesre (to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan), UCH ina rokka kadi : Porogaraamuuji janngirɗe caggal jaŋde e nder denndaangal fannuuji safaara ndernderi, seppooji, jibinannde e rewɓe, safaara sukaaɓe, safaara otorhinolaringoloji, safaara gite, safaara gite, safaara gite, A Traumatologie, Safaara laboratuwaar, Safaara hakkille, Safaara renndo, Safaara ɓesngu, Rajo, Onkoloji Rajo, Opereeji Neurologique e Dental. Hasibiti Koldaa Jaaɓi-haaɗtirde ina rokka kadi porogaraamuuji dipolomaaji/karallaagal e nder Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Cellal & Statistiques, Kursus Tutors Ofiseeji Cellal Taariindi; Kursuum Jaŋnginooɓe Cellal Pulaar, Infirmiyee/Jinoowo/Infirmiyee Cellal Jaaɓihaaɗtirde, Kursuum Jaŋnginooɓe Infirmiyee, Kursuum caggal binnditagol e nder infirmiyee e.g. Infirmiye Perioperatif e Infirmiye Cellal Golle.
Asibiti oo ko adii fof ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jogiingal appenndiiji golle renndoyankooje to Igbo Ora, Abedo, Okuku, Sepeteri, Elesu, e Jago ɗo o rokkata golle cellal puɗɗaaɗe e ɗiɗmere. asibiti oo ina jogii fotde 65 departemaa sarwisaaji e lopitaal, ina joginoo 96 lopitaal konsultaasiyoŋ e nder yontere e nder 50 fannu keeriiɗo e fannu keeriiɗo. Ko jiidaa e Koldaa Cafrirɗe, Asibiti oo ina waɗi laboratuwaar wiɗto Virologie, nokku gollorɗo W.H.O e Immunologie e Duɗal wiɗtooji e heblooji safaara toowɗi (IAMRAT). asibiti oo ina waɗi kadi nokku safrirde keeriiɗo (STC), woni safrirde ɓurnde yuumtude ngam wiɗtooji, heblo, e safrude ñawuuji jowitiiɗi e mborosaaji, ina joginoo kadi safrirde wonande yimɓe wonduɓe e SIDA. Accreditation rokkaama ngam sosde departemaa safaara nukliyeer tawi kadi jaɓgol rokkaama ministeer cellal leydi ndii ngam sosde Institut de neurosciences. Farmasiiji satelitaaji ina ndokkee e kala etaas keeriiɗo ngam waawde heɓde e ko yaawi ngam soodde leɗɗe ñawɓe e naatgol. Clinique Pain e Hospice Service ina ngoni kadi e nokku hee ngam toppitaade ñawɓe rafiiji bonɗi. Asibiti oo ina waɗi kadi nokku gadano, gooto tan e nder Afrik worgo Saharaa, woni nokku mawɗo Tony Anenih (CTAGC).
Gila o sosaa, Asibiti oo jannginii ko ina tolnoo e 6 000 safroowo, 501 dentist, 4 513 infirmiyee, 2307 jibinannde, 471 infirmiyee perioperatoor, 1 062 annduve laboratuwaaruuji, 576 ofiseeji cellal nokkuuji tutors cellal primaire/n261 n26ur jannginooɓe toppitagol, 590 golloowo cellal renndo, 640 fijirde, 551 golloowo njuɓɓudi humpito cellal (ko anndiraa e dow laawol ofiseeji binnditagol safaara). Ko ɗum batte ruppitgol otooji cellal gadani e nokkuuji e nder diiwaan hee, Asibiti oo, hay so tawii ko nokku cellal toowɗo, ina jokki e jogaade ko heewi e teddeendi cellal adanndi e ɗiɗmiri. Jaɓɓugol ñawɓe e nder Departemaa Emergency Hasibiti ina tolnoo e 6 500 hitaande kala e fotde 150 000 ñawɗo keso ina njiyee e nder cuuɗi cafrirɗi ceertuɗi hitaande kala. E hitaande 2001, maande miliyoŋ kiliyaneeɓe yettaama. Sabu gollorɗe cifaaɗe dow ɗee, doole gollotooɓe e golle, Hasibiti oo ina jogii ballal mawngal e nder leydi ndii e nder winndere ndee kala.[7]
Njuɓɓudi Asibiti ndii, ndi laamu fedde ndee ƴetti ngam moƴƴinde Asibiti jannginoowo oo, ƴettii peeje ngam yaajnude golle ɗe Asibiti oo rokkata e ummital laabi seppooji ɓernde udditiinde Asibiti oo. E lewru mee 2006, fedde seppooji waɗii seppooji ɓernde udditiinde e ñawɓe sukaaɓe tato, ko ɗum huunde maantiniinde e nder safaara e nder leydi Naajeeriya.[8] Yanti heen, Asibiti oo waɗii 38 opereeji goɗɗi e ɓerɗe udditiiɗe e ñawɓe wonduɓe e rafiiji ɓernde keɓtinaaɗi e jibinannde gila ndeen e 100% e nafoore.[9][10]
Janngirde
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- Health Information Management
- Medical Laboratory Science
- School of Nursing and Midwifery
- Occupational Health Nursing
- Preoperative Nursing
- Federally Funded Schools
Chief Medical Directors
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]CMDs Asibiti Janngirde gila nde sosaa ko nii:
- Professor Ebenezer Oluwole Akande
- Professor Abiodun O.K. Johnson
- Professor Benjamin O. Osuntokun
- Professor Olajide Ajayi
- Professor Michael O. Olatawura
- Professor Abiodun Ilesanmi 2003–2011
- Professor Temitope O. Alonge 2011–2019
- Professor Jesse Abiodun Otegbayo 2019–present
Firooji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Ibadan". Nigerian Urban Reproductive Health Initiative. Archived from the original on 14 October 2013. Retrieved 18 October 2014.CS1 maint: unfit url (link)
- ↑ "UCH IBADAN – UNIVERSITY COLLEGE HOSPITAL" (in Engeleere). Retrieved 2022-04-29.
- ↑ "Brief History – UCH IBADAN" (in Engeleere). Archived from the original on 20 January 2021. Retrieved 2022-04-29.
- ↑ "College of Medicine, University of Ibadan". www.com.ui.edu.ng. Retrieved 2022-04-30.
- ↑ "Toast to UCH Ibadan at 60". The Guardian Nigeria News – Nigeria and World News (in Engeleere). 2 November 2017. Retrieved 2022-04-23.
- ↑ "University College Hospital, Ibadan". Scholar9. Retrieved 5 May 2025.
- ↑ "University College Hospital, Ibadan". Scholar9. Retrieved 5 May 2025.
- ↑ "University College Hospital, Ibadan". Scholar9. Retrieved 5 May 2025.
- ↑ "Early results of open-heart surgery for acquired heart diseases in Ibadan, Nigeria". Retrieved 13 September 2020.
- ↑ "Open-heart surgery recommenced in Ibadan: Early results of congenital cases". Retrieved 13 September 2020.