Jump to content

University College Hospital, Ibadan

Iwde to Wikipedia
University College Hospital, Ibadan
Hospital, medical facility
Golle imaaɗe1952 Taƴto
Laamu inndeUniversity College Hospital, Ibadan Taƴto
Field of workmedical facility Taƴto
AffiliationUniversity of Ibadan Taƴto
DuungalAfirik Taƴto
LesdiNaajeeriya Taƴto
Nder laamooreOyo, Ibadaan Taƴto
Jonde kwa'odineto7°24′8″N 3°54′8″E Taƴto
Parent organization or unitOyo Taƴto
Street addressLayi Ayanniyi Street Taƴto
Phone number+234 813 173 3459 Taƴto
Laawol ngol laamu anndanihttp://www.uch-ibadan.org.ng Taƴto
Emergency servicesavailable Taƴto
Map

University College Hospital, Ibadan (UCH) ko asibiti janngirde fedde nde to Ibadan, leydi Naajeeriya jokkondirnde e jaaɓi-haaɗtirde Ibadan.[1][2][3][4]

Asibiti Jaaɓi-haaɗtirde (Uch), Ibadan sosaa ko e lewru Ogosta 1952 e dow sarɗiiji parlemaa ngam jaabaade haaju e heblude gollotooɓe e safaara e woɗɓe annduɓe cellal ngam leydi Naajeeriya e diiwaan Hirnaange Afrik.[5] Sosde asibiti oo rewi ko e Panel Visitation e hitaande 1951, ƴeewndotooɗo nokkuuji safrirde ngam postooji safrirde janngooɓe safaara winnditiiɓe ngam heɓde M.B.B.S. degree to duɗal jaaɓi haaɗtirde Londres. Goomu njillu nguu, e gardagol Dr. T.F. Hunt mo Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde London, salii golle ɓeydaaɗe ɗe asibiti laamu/Native Authority rokki to Adeoyo, Ibadan, caggal nde o sosi Faculté de Médecine to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde, Ibadan (hannde ko Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Ibadan) e hitaande 1948.[6]

Asibiti duɗal jaaɓi haaɗtirde (University College) woni ko e nokkuure stratejik to Ibadan, ndeen wuro ɓurngo mawnude e nder Afrik hirnaange, ko ɗoon kadi woni jooɗorde duɗal jaaɓi-haaɗtirde gadanal e nder leydi Naajeeriya. Ƴellitaare ɓanndu Asibiti oo fuɗɗii ko e hitaande 1953 e nokku ɗo o woni ɗoo ɗoo, o fuɗɗii golle mum e dow laawol caggal nde o timmini ñalnde 1953

Ñalnde 20 noowammbar 1957. Asibiti duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan, fuɗɗii golloraade ko 500 nokku leeso. Hannde, Asibiti oo ina jogii 1 000 leeso e 200 dingiral ƴeewndo tawi ko ina tolnoo e 65% haa 70%.

E fuɗɗoode mum e hitaande 1957, hade kuulal parlemaa, Asibiti oo ina joginoo Departemaaji ɗiɗi lopitaal: Safaara e Opereeji. Kono tan, Asibiti oo ƴellitiima ngam hoɗnude fotde 65 Departemaaji e nder heen ko Departemaa gadano e safaara nukliyeer e nder leydi Nijeer yamiraa e gonnooɗo jaagorgal cellal, professeur Eyitayo Lambo ñalnde 27 abriil 2006. Asibiti oo e duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan ina ngolloo e nder cellal moƴƴal ko huunde wootere impossible of it of the area to heblo gollotooɓe, wiɗtooji e sarwisaaji lopitaal. Ndeeɗoo jokkondiral gollal teeŋtinaama gila e fuɗɗoode rewrude e toɗɗagol hooreejo Diisnondiral Provisional to duɗal jaaɓi haaɗtirde, (hannde ko duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan) hono hooreejo gadano e Yiilirde Ngenndiire Hasibiti Jaaɓihaaɗtirde, Ibadan.

Ko jiidaa e porogaraam safaara leslesre (to duɗal jaaɓi haaɗtirde safaara to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan), UCH ina rokka kadi : Porogaraamuuji janngirɗe caggal jaŋde e nder denndaangal fannuuji safaara ndernderi, seppooji, jibinannde e rewɓe, safaara sukaaɓe, safaara otorhinolaringoloji, safaara gite, safaara gite, safaara gite, A Traumatologie, Safaara laboratuwaar, Safaara hakkille, Safaara renndo, Safaara ɓesngu, Rajo, Onkoloji Rajo, Opereeji Neurologique e Dental. Hasibiti Koldaa Jaaɓi-haaɗtirde ina rokka kadi porogaraamuuji dipolomaaji/karallaagal e nder Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Cellal & Statistiques, Kursus Tutors Ofiseeji Cellal Taariindi; Kursuum Jaŋnginooɓe Cellal Pulaar, Infirmiyee/Jinoowo/Infirmiyee Cellal Jaaɓihaaɗtirde, Kursuum Jaŋnginooɓe Infirmiyee, Kursuum caggal binnditagol e nder infirmiyee e.g. Infirmiye Perioperatif e Infirmiye Cellal Golle.

Asibiti oo ko adii fof ko duɗal jaaɓi haaɗtirde jogiingal appenndiiji golle renndoyankooje to Igbo Ora, Abedo, Okuku, Sepeteri, Elesu, e Jago ɗo o rokkata golle cellal puɗɗaaɗe e ɗiɗmere. asibiti oo ina jogii fotde 65 departemaa sarwisaaji e lopitaal, ina joginoo 96 lopitaal konsultaasiyoŋ e nder yontere e nder 50 fannu keeriiɗo e fannu keeriiɗo. Ko jiidaa e Koldaa Cafrirɗe, Asibiti oo ina waɗi laboratuwaar wiɗto Virologie, nokku gollorɗo W.H.O e Immunologie e Duɗal wiɗtooji e heblooji safaara toowɗi (IAMRAT). asibiti oo ina waɗi kadi nokku safrirde keeriiɗo (STC), woni safrirde ɓurnde yuumtude ngam wiɗtooji, heblo, e safrude ñawuuji jowitiiɗi e mborosaaji, ina joginoo kadi safrirde wonande yimɓe wonduɓe e SIDA. Accreditation rokkaama ngam sosde departemaa safaara nukliyeer tawi kadi jaɓgol rokkaama ministeer cellal leydi ndii ngam sosde Institut de neurosciences. Farmasiiji satelitaaji ina ndokkee e kala etaas keeriiɗo ngam waawde heɓde e ko yaawi ngam soodde leɗɗe ñawɓe e naatgol. Clinique Pain e Hospice Service ina ngoni kadi e nokku hee ngam toppitaade ñawɓe rafiiji bonɗi. Asibiti oo ina waɗi kadi nokku gadano, gooto tan e nder Afrik worgo Saharaa, woni nokku mawɗo Tony Anenih (CTAGC).

Gila o sosaa, Asibiti oo jannginii ko ina tolnoo e 6 000 safroowo, 501 dentist, 4 513 infirmiyee, 2307 jibinannde, 471 infirmiyee perioperatoor, 1 062 annduve laboratuwaaruuji, 576 ofiseeji cellal nokkuuji tutors cellal primaire/n261 n26ur jannginooɓe toppitagol, 590 golloowo cellal renndo, 640 fijirde, 551 golloowo njuɓɓudi humpito cellal (ko anndiraa e dow laawol ofiseeji binnditagol safaara). Ko ɗum batte ruppitgol otooji cellal gadani e nokkuuji e nder diiwaan hee, Asibiti oo, hay so tawii ko nokku cellal toowɗo, ina jokki e jogaade ko heewi e teddeendi cellal adanndi e ɗiɗmiri. Jaɓɓugol ñawɓe e nder Departemaa Emergency Hasibiti ina tolnoo e 6 500 hitaande kala e fotde 150 000 ñawɗo keso ina njiyee e nder cuuɗi cafrirɗi ceertuɗi hitaande kala. E hitaande 2001, maande miliyoŋ kiliyaneeɓe yettaama. Sabu gollorɗe cifaaɗe dow ɗee, doole gollotooɓe e golle, Hasibiti oo ina jogii ballal mawngal e nder leydi ndii e nder winndere ndee kala.[7]

Njuɓɓudi Asibiti ndii, ndi laamu fedde ndee ƴetti ngam moƴƴinde Asibiti jannginoowo oo, ƴettii peeje ngam yaajnude golle ɗe Asibiti oo rokkata e ummital laabi seppooji ɓernde udditiinde Asibiti oo. E lewru mee 2006, fedde seppooji waɗii seppooji ɓernde udditiinde e ñawɓe sukaaɓe tato, ko ɗum huunde maantiniinde e nder safaara e nder leydi Naajeeriya.[8] Yanti heen, Asibiti oo waɗii 38 opereeji goɗɗi e ɓerɗe udditiiɗe e ñawɓe wonduɓe e rafiiji ɓernde keɓtinaaɗi e jibinannde gila ndeen e 100% e nafoore.[9][10]

  • Health Information Management
  • Medical Laboratory Science
  • School of Nursing and Midwifery
  • Occupational Health Nursing
  • Preoperative Nursing
  • Federally Funded Schools

Chief Medical Directors

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

CMDs Asibiti Janngirde gila nde sosaa ko nii:

  1. "Ibadan". Nigerian Urban Reproductive Health Initiative. Archived from the original on 14 October 2013. Retrieved 18 October 2014.CS1 maint: unfit url (link)
  2. "UCH IBADAN – UNIVERSITY COLLEGE HOSPITAL" (in Engeleere). Retrieved 2022-04-29.
  3. "Brief History – UCH IBADAN" (in Engeleere). Archived from the original on 20 January 2021. Retrieved 2022-04-29.
  4. "College of Medicine, University of Ibadan". www.com.ui.edu.ng. Retrieved 2022-04-30.
  5. "Toast to UCH Ibadan at 60". The Guardian Nigeria News – Nigeria and World News (in Engeleere). 2 November 2017. Retrieved 2022-04-23.
  6. "University College Hospital, Ibadan". Scholar9. Retrieved 5 May 2025.
  7. "University College Hospital, Ibadan". Scholar9. Retrieved 5 May 2025.
  8. "University College Hospital, Ibadan". Scholar9. Retrieved 5 May 2025.
  9. "Early results of open-heart surgery for acquired heart diseases in Ibadan, Nigeria". Retrieved 13 September 2020.
  10. "Open-heart surgery recommenced in Ibadan: Early results of congenital cases". Retrieved 13 September 2020.