User:Makam Ly/Wangari Maathai

Iwde to Wikipedia


Wangari Maathai

Wangari Muta Maathai, gandiraado Wangari Muta djibinaa ko 1 Duujal 1940 to Kenya, o mayi ko 25 silto 2011 to Nairobi e nder Kenya.Wangari ko deɓɓo gaando to faate e nguurndam e ngonkadji ledde te ko djanguinanodo ɗoum.

Darnde maako sabi o hettana innde"Debbo ñibmbowo ledde".

8 yarkoma 2004, o hebno djenaari mawdi wiyetedi " Prix Nobel de la paix" sababo nde ballemako payodin nde ko Yawiti e«Mbaamtare; Laamu pewngu e Djam » . Kanko Wonni debbo afriknaadio Gadi ndo hebde ndi do djenaari

Rewi-Rewi[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Wangari Maathai nehi ko ndo wiyete "White Highlands" hakuunde leydi Kenya. Djinaabe mako djeya koy e leñol kikuyunaabe, koobe aynaabe Daraninoobe leñol muumen . Wangari Muta wonni afomaabe,afo timuudo afo. e nder hitaa nder 1948, o naati janngirdu e ballal Yumako nden tawi ko rewbe mbe mbawa nadde e nden janngirdu.

O yawti janngirdu goddo toon to Couvent Loreto, janngirdu rewbe mo Limuru. O Dañi baccalauréat koy Yitaande 1959 e Caagalmum o yabaani Amerik ngam djokitoyde Djangde mako e Yitaande 1960.

E nder hitaande 1964, Wangari Wonni debbo gaadido daañde Cedangfago "licence e "doctorat" taw koy yirnaynge Afrik. Caagalndoum o ruutima Kenya Ngam Djanguinoyde to Dudal Djambi Haatirde mo Nairobi.

Nde o naatti silto 2011, o moffta koy Kasanke pewnirado dans kire ndoum fof ko wide otto lekki fegne. E nder ñalawma Janayse mako, Taaniko en e sukabe mako ñimbino lekki to Uhuru Park ( Nairobi) e tawtogol yimbe hewbe.

Katantagal e nguurdam politik[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

feede baajol keccol[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Wangari Maathai sosi "Mouvement de la ceinture verte" "feede baajol keccol" koy yitaande 1977 ngam habde e pedjogol ledde. E ngalndo djambal, rewbe hono mako en tawti mo hen. Nde fedde hebbi ñibde ledde limtindi no fewi mbele kenya e rewbemoumen mbawata habde e yora ladde leydi Kenya.Ko nden kaadi nguura kuule wawata hebaade.

Nden Sa nga, Wangari felliti no feewi ngam weltina rewbe dadinoobe e ngo sipiro. feede baajol kethiol ñibi ko ene mboura 50 millions ledde.

ko gonga ko debbo darido bange ngonkajii ledde, kono ha ndani omo sirnguini ko fati e hakkeeji rewbe.

Daarnde polilik[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1977, omo naati e feede wiyetede "Maendeleo Ya Wanawake Organization"

E hitaande 1977 , wootedji nguminino fitinaji leñam leñamagu e nder leydi Kenya.Wangari Maathai yidino ñettude lefol laamu kono noon ko lannda manko hatnomo. O hebmbano wonnde kaadi hay depite.

Cagalndoum o sokamaa laabi kewdi hay hitaade 1991 tawimo koy tuubirndu.E dew balal Amnesty international Wangari hebino welitare.

Lollugol e adouna[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Innde mako lolli e nder adouna he ko nde o salino maagol Galle joddo to Arap Moi, hare mako wadindo ngartam sabu o handino ledde kewde pejeede to galle yiddo daraade.

Debbo darri ndo mo yidda lande bonne hay saha gooto

Wangari habanima dokkogol fitinajii e badgol ceepo e nder leydi kenyan. o yannti kaadi e feede mawde wiyetede ONU e bismaagol Koffi Anan, gardinodo nden feede. Barack Obama ene wonnde Wangari Maathai ngam ñiboya lekki to "Parc Uhuru" e nder Nairobi, 28 juko 2006. Kaatante e paabatodo ledde , Wangari ñibi feede hesere " Mazingira" e hitaande 2003. Feede nde hadani e afrik tan ko e adouna o foof taw ko faati e paabagol ledde.

Wangari hebbi wonnde depite kenya koy lewru bowte hitaande 2003 ko wodadani Mwai Kibaki nde hawaata woote mawde e yeeso Arap Moi.

Cagalndoum, o haalfinimo jagorgal yewitingal e paabagol ledde e kuule e kala ko faati dañe jaltooje e leydi.

E hitaande 2004, o hebbi jenaari mawndi " prix Nobel de la paix".Feede nde wonna lamuyankore sosa ngam habde e pedjuugol leddele oppude ñembunde ko wonna ko men bele Mbamtare me nden.

En 2006, O hebbi Mantinore "Honoris causa " to Dudal Sōka to Hachiouji-Tokyo.

9 yarkomaa 2008, o jeeyanoma e batu "World Forum Lille" .rumia économie rsnab)

29 korse 2009, Wangari Muta Maathai wonni Dentinowo payodin ndo e Dental "Conseil pour l'avenir du monde."

Nguurndam cuudindam[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Eo dañi mibmbe tato haade mako serdeaehitaande 1979. Jom Galle wi koomo»meti rende e halfuude sababude haakile mako fertuude.

jimbo[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E 2003, won ko haalno ko faati e SIDAI : «  O niaw ko pewjaado,ko gerr pewjando; hol ko taagii ene hewi sirluuji ?

Hooto umi? Ko namnde podnde Jaabede» hewbe payii e ka haala hay Whashington e hore mum.

So ndum mbeni o aarti o yaafni yimbe so taawi won no haala mako yiira.

Mantinoreedje e jenaaje[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Wangari Maathai hebbi ko mburi capande joy mantinoredje e jenaaje ngam golle mako e daarnde mako.Eden

baawi limde hen seda:


  • 1984 : "Prix Nobel alternatif" to leydi Kenya
  • 1991 : "The Hunger Project’s Africa Prize for Leadership" to feede ONU
  • 1993 : "Médaille Édimbourg" (en) (The Edinburgh Medal), du Medical Research Council to leydi ecos
  • 2004 : "Prix Petra Kelly" (Petra Kelly Environment Prize, Heinrich Boell Foundation) to Allemagne
  • 2004 : "Prix Sophie" to Norvège
  • 2004 : "Prix Nobel de la paix",Sabu Golle mako e bale mako e "Mbaamtare; Laamu pewngu e Djam"
  • 2006 : "Chevalier de l'Ordre national de la Légion d'honneur" to leydi France
  • 2006 : "Docteur Honoris Causa "to Dudal jabi hatiirde Waseda
  • 2008 : Grand prix des lectrices de ELLE, Deftere mako "Debbo ñim owo ledde."

Mawningoleje[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

GiILE Lewru Duujal 2019, Omo innira Suudu defte mu Dvudal jabi haatirde mo " Ecole Nationale d'Ingénieurs de Saint-Étienne (ENISE)"

Ko kanko kadi innira Janngirdu ngonndo to Aubervilliers

Defte[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Wangari Maathai fuutndi e wiindi defte kewde kono seda tan hebbi firtede e frayce.

  • E jinngol ledde (trad. Jean-Paul Mourlon), L' Archipel, 2005, 164 p. (ISBN 978-2841877096)
  • Debbo ñimbowo ledde (trad. Isabelle Taudiere), Héloïse d'Ormesson, 2007, 380 p. (ISBN 978-2350870571)
  • «Ceedantagu e ko faati faati e Golle e nafooje Afrik hande » Bill Clinton
  • Mama Miti, Yuumma ledde (trad. Claire A. Nivola), Le Sorbier, 2008
  • Golle e nderdAfrik 'Ormesson, 2010 (ISBN 978-2350871400)
  • Caafren leydi[ndi« Replenishing the Earth »], Paris, Éditions Héloïse d'Ormesson, 2012 (ISBN 978-2-35087-199-8)
  • Lua error in package.lua at line 80: module 'Module:Language/data/iana languages' not found., Knopf, 2006. ((ISBN 0-307-26348-7))
  • « Un prix Nobel de la paix pour la planète », article de Wangari Maathai, L'Ecologiste no 14, oct-nov-décembre 2004, p. 6-7
  • The Greenbelt Movement: Sharing the Approach and the Experience, Lantern Books, 2003. ((ISBN 1-59056-040-X))
  • The Canopy of Hope: My Life Campaigning for Africa, Women, and the Environment, Lantern books, 2002. ((ISBN 1-59056-002-7))
  • Bottom is Heavy Too: Edinburgh Medal Lecture, Edinburgh UP, 1994. ((ISBN 0-7486-0518-5))

Ko faati e cinemaa[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

  • 2009 : Nous resterons sur Terre, film environnemental réalisé par Olivier Bourgeois et Pierre Barougier (sortie 8 avril 2009)
  • 2008 : Taking Root: The Vision of Wangari Maathai, film environnemental réalisé par Lisa Merton et Alan Dater (2008), http://takingrootfilm.com/

Sewndeje[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

  • von Lüpke / Erlenwein le "Nobel" alternatif, 13 portraits de lauréats, La Plage, Sète, 2008

Template:Références

Mbinndi e tuunorde[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Template:Références

Yi kaadi[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

 

Mbinndi mɓadidi ngol binndol[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

  • feede baajol keccol
  • <u>ndewalndi ko faati rengol ledde</u>
  • Fatima Zohra Karadja

Defte[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

  • (de) Geseko von Lüpke et Peter Erlenwein (trad. Stéphanie Alglave), "Nobel" alternatif, 13 portraits de lauréats, La plage, 2008, 213 p. (ISBN 978-2842211912)
  • Claire Nivola (trad. Ariel Marinie), Mama Miti, la mère des arbres, Le Sorbier, 2008, 32 p. (ISBN 978-2732039176)
  • Laurent Simon, Joël Boulier et (Wangari Maathai, qui signe la préface), Atlas des forêts dans le monde : Protéger, développer, gérer une ressource vitale, Editions Autrement, 2009, 80 p. (ISBN 978-2746712690)
  • Franck Prévot et Aurelia Fronty, Wangari Maathai, la femme qui plante des millions d'arbres, Rue du monde, 2011 (ISBN 978-2-3550-4158-7)
  • Karine Edowiza, Les petites graines de Wangari, histoire à colorier librement inspirée de la vie de Wangari Maathai, 2017, 54p.

Tuunorde godde[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Template:PaletteTemplate:Portail