Walter Egerton
Sir Walter Egerton, KCMG (1858 – 22 mars 1947) ko gardiiɗo koloñaal Angalteer wonnoo guwerneer koloñaal Lagos tuggi 1904 haa 1906, guwerneer fuɗnaange Nijeer tuggi 1906 haa 1912, e guwerneer Gine Biritaan tuggi [1]
Fuɗɗoode golle
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Egerton jibinaa ko ɓiy gooto, gorko gooto jeyaaɗo to Exeter, Devon . Caggal nde o janngi to duɗal Tonbridge, e hitaande 1880, Egerton yalti Angalteer fayi to Straits Settlements, o woni kadet , o woni toon duuɓi keewɗi e nder dowriiji reentorɗi Malaya . E hitaande 1880, tawi omo yahra e duuɓi 21, o woniino Magistrat to Singapuur ; e hitaande 1883 o wonti Koolaaɗo kuuɓal to Penang ; [2] o woniino caggal mum Komiseer Ñaawirde Ɗaɓɓaande to Penang [3], o toɗɗaa Hoɗɓe toon e hitaande 1894 ; [2] E hitaande 1888, o woniino Magistrat gadano golloowo to Penang, [3] ko ɗoon o toɗɗaa caggal ɗuum. Egerton naatnaa e Temple hakkundeejo ñalnde 27 abriil 1888, o noddiraa e Bar ñalnde 17 suwee 1896. O woniino Sekereteer Koloñaal wonande koɗkiiji Straits hakkunde 1899 e 1901.
Egerton wonnoo ko Hoɗnooɗo e nder diiwaan Negeri Sembilan (1902-03). [1] E nder ndee darnde, o naati e sariyaaji jowitiiɗi e sifaa maccungaagu ɗo sukaaɓe rewɓe ɓe ngonaa laawɗuɓe ndokketee e juuɗe laamɗo nokku oo. Egerton fellitii wonde ɗum ina luurdi e sariya sharia, tee sukaaɓe ɓee ko jeyi yummiraaɓe mum en. E nder ɗuum o wallitnoo ko Sultan Perak . [4]
Nde Egerton wonti Guwerneer Lagos Colony e hitaande 1903 o joginoo ko ina ɓura duuɓi capanɗe ɗiɗi e golle koloñaal to fuɗnaange ɓadiiɗo. [5] Laawol Penghulu Cantik to Seremban meeɗiino innireede laawol Egerton ngam siftorde mo. [ ]
Naajeeriya
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Egerton wonti Guwerneer Koloni Lagos, o suddii ko ɓuri heewde e leyɗeele Yoruba en to fuɗnaange-rewo ko wiyetee hannde Naajeeriya, e hitaande 1903. Biro koloñaal yiɗiino hawrude e Koloni Lagos e protectorat Fombina Naajeeriya, e nder lewru ut 1904, kadi o toɗɗii Egerton ngam wonde Komisariyaa Toowɗo Pro Naajeeriya O joginoo golle ɗiɗi ɗee haa ñalnde 28 feebariyee 1906. [5] E oon ñalngu terɗe ɗiɗi ɗee kawraama no haanirta nii, Egerton toɗɗaa Guwerneer Koloni keso e Protektoraat Fuɗnaange Nijeer, o joginoo golle ɗee haa hitaande 1912. [6] E nder Fuɗnaange Nijeer keso oo, Co Lagoca Hirnaange keso oo, Co Lagoca Hirnaange keso oo Protectorate fombina Naajeeriya feccaama haa lesdi Cakaari bee laamorgo lesdi Warri bee lesdi Fuunaange bee laamorgo lesdi Calabar . [7]
Nde ardiiɗo maako haa Fombina Naajeeriya, Sir Ralph Denham Rayment Moor, woppi laamu, feccere mawnde haa woyla-fuunaange Naajeeriya ɗonno haa yaasi laamu Biritaniya. Nde Egerton heɓi laamu, o fuɗɗii politik neldude patroluuji paaspooruuji hitaande kala, tawi noon ko ɓuri heewde e mum en ina keɓa ɗooftaare rewrude e kulhuli doole tawa ina ɗaɓɓi huutoraade doole tigi rigi. [5] Egerton ina joginoo sifaa seeɗa e jokkondiral mum e Biro Koloñaal. E nder ɓataake 1910 o winndi ɓataake ina siftina njoɓdi gooto e gollotooɓe makko ko " niggardly ". Jaɓɓotooɗo oo mettini heen no feewi, wiyi yo o nodde ngam yamiroore. [5]
Nde Egerton wonti guwerneer Lagos o jaɓi e dow yarlitaare ɓeydugol laawol laana njoorndi Lagos – Ibadan feewde Oshogbo, eɓɓoore ndee jaɓaa e lewru noowammbar 1904. Pewnugol ngol fuɗɗii ko e lewru Yarkomaa 1905 e laawol ngol yettii Oshogbo e lewru Abriil 1907. [1] laawol laana njoorndi ɓeydii yaajde haa Kano e laawol Zaria . [1] O walli kadi mahngo laabi yaajɗi, o mahii e dow tuugnorgal sariya ngal Moor ardiiɗo makko lelni ngal addani huutoraade golle nokkuuje ɗe njoɓaaka. [1] Egerton renndini miijooji Moor e bonnugol njulaagu Cross River e kawral hakkunde hakkundeeji e njulaagu jeyaaɓe e Calabar . Julaaɓe tabitɓe ɓee, e fuɗɗoode keɓii Biro Koloñaal ngam ƴettude kuule kaɗooje njulaagu yiɗɓe sosde baasiiji ɓurɗi yaajde e nder leydi ndii, kono e won e caɗeele Egerton waawni ardiiɓe ɓee yo mbaylu kuulal mum en. [1]

Egerton ko daraniiɗo ƴellitaare koloñaal no feewi. O goongɗini ko ŋakkeende ngalu e won e sahaaji mawnugol koloñaal, ɗum noon ina feeñi e bidsee makko tuggi 1906 haa 1912. O joginoo ko hare duumiinde ngam heɓde yamiroore ɗeen bidsee e birooji koloñaal. [5] Gila e hitaande 1908, Egerton ina jokki e miijo "Departemaa Demal yuɓɓo no haanirta nii, jogiiɗo hoore mum semmbe e humpito", Departemaa Demal ari e hitaande 1910. [8] Egerton ina jaɓi ƴellitgol ndema kaaƴe, miijo makko gila e sahaa arlease ngam Malaland ndee faandaare. Ko ɗum wonnoo sosngo gollordu ɓuuɓndu no feewi. [9] O sikki kadi ina waawi wonde mbaawka mawka e nder gese tinndinooje saraaji Bauchi, o sikkii so tawii ko seedtinnde laabi cakkitiiɗi feewde e gese tinndinooje ina gooŋɗini. [10]
Egerton nasti nder luural bee hukuuma lesdi Naajeeriya dow kuuje ɗuuɗɗe. Wonno jeewte ko fayti e Ilorin ina foti naatde e Fombina Naajeeriya nde tawnoo yimɓe ɓee ko Yoruba en, walla heddaade e Fuɗnaange Naajeeriya nde tawnoo laamɗo oo ko juulɗo, kadi won e sahaaji Ilorin ina wondi e les njiimaandi Kalifa Usmaniya. Wonno ko luural dow njuɓɓudi njoɓdiiji dow marsandiisuuji jippinaaɗi e daande maayo, nawtaaɗi e nder Fuɗnaange Naajeeriya. Kadi luural ina woodi so tawii laabi njamndi ummoriiɗi fuɗnaange ina poti joofde e Lagos walla ina poti ƴettude laabi goɗɗi feewde maayo Niiseer e daande maayo. [7] Egerton ina joginoo daliilu e bannge mum ngam salaade laabi potɗi joofde e Baro to Niiseer, nde tawnoo laana ndiwoowa feewde fuɗnaange haa e daande maayo ina heddii e sahaa ndiyam toowɗam, tee hay ndeen ina laaɓti. [11]
Ina wiyee wonde Sekretariyaa ɓooyɗo, Marina ina mahaa e mbaadi E ngam teddinde mo.
Laamu Egerton waɗii politikaaji baɗɗi faayiida ngam seerndude Oropnaaɓe e Afriknaaɓe. [12] Ina jeyaa heen ittude Afriknaaɓe e sarwiis safaara Afrik hirnaange e wiyde wonde hay Oropnaajo gooto fotaani ƴettude yamiroore e Afriknaajo, ɗum noon ina waɗi batte haɗde safrooɓe Afriknaaɓe gollodaade e konu. Kanko Egerton, o jaɓaani ɗeen politikaaji sahaa kala, tee ɗi ndartinaaka no feewi. [13] Jokkondiral sariya hakkunde laamu Lagos e dowlaaji Yorubaaji Koloni Lagos laaɓaani, kadi ko e hitaande 1908 Egerton waawni Obas jaɓde sosde Ñaawirde Toownde e nder gure mawɗe. [7]
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Nigeria
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Egerton laati gomnaaku laamorde Lagos, nder nder leydi Yoruba nder worgo hirnaange lesdi Nigeria, nder hitaande 1903. Jaɓɓorgo koloniyaal yiɗi hawtaago koloniya Lagos e protectorate lesdi Naijeriya worgo, e nder lewru August 1904, o suɓii Egerton boo ngam ardaade ngam protectorate leydi Naijeriya wooru. O waɗi kuugal ɗiɗo fuu haa 28 feebariyee 1906.[5] Nder nden taariikɗe ɗiɗo leydi ɗi ɗi'i ɓe hawti e Egerton laamaama gomnaaku koloniya ɓoyma e protectorate lesdi Naajeeriya, o jooɗori haa hitaande 1912.[6] Nder lesdi Naajeeriya ɓooyma, leydi Lagos ɓooyi leydi lesdi Naajeeri hirnaange, nden lesdi Naajeer woɗɗii lesdi Naajeera worgo fecciti nder lesdi cakaare bee gariiri Warri e gariiri fuunaaŋge bee gariiri Calabar. [7]
Nde ardiiɗo maako nder lesdi Naijeriya, Sir Ralph Denham Rayment Moor, ummi, ɓurna fuunaaŋge Naijeriya ɗon haaje nder laamu British. Nde Egerton fuɗɗii laamu, o fuɗɗi siyasa jaɓɓude jaɓɓorgo jamɗingol ngal, ɗum waɗi ɓe ɗowtana ɗum ngam ɓe mbaɗata semmbe, ɓe mbaɗataa semmbe.[5] Egerton waɗi ko ɗon ɓeyda nder kuuɗe maako bee Ofisi Koloniya. Nder deftere 1910 o winndi deftere nde o holli ceede gooto e gollooɓe mum "ko o "ndaa". Jaɓɓorgo Jaɓɓorgu Fuuta ina ɓeyda, o wiyi o haani noddugo ɗum. [5]
Nde Egerton laati gomnaaru Lagos o jaɓii e ɓernde mawnde ɓesdaare laawol ferel Lagos - Ibadan haa Oshogbo, nden nder lewru Noofambar 1904 ɓe jaɓii kuugal ngal. Maaki fuɗɗii nder lewru Janaare 1905 nden laawol yaaki Oshogbo nder lewru Awril 1907.[5] O yiɗi laawol ferel dow laawol maayo, o yiɗi laawol feral ɓeydaani haa Kano haa Zaria.[5] O ɗon jaɓɓa nder nder nder nder laawol, o ɗon maɓɓina dow laawol ngol mo ɓaŋgi mo Moor waɗi, ngam o huuɓina yimɓe ɓe ɓe ɓe ngalaa hakkillo.[7] Egerton hawti e miijo Moor dow halkere nde waɗata to jaayɗe Cross River ngam hawtuki jaayɓe asli e jaayɓe nder Calabar. Jaayndiyaaɓe ɗi ɗon mari laamu fuɗɗiima waɗugo jaayndiyaaji ngam ɓe ɗon sakkindi jaayndiyankooɓe ɓe ɗon yiɗi waɗugo baseji nder lesdi, ammaa bee caɗeele ɗe Egerton ɗon kolli jaayndiyaɓe ngam ɓe ummitina kiita maɓɓe.[7]

Egerton ɗon ɗon haɓɓa ngam ɓamtaare koloniya. O hoolaaki e jaɓugol ɓeydi ɓeydi haa wakkatiji feere feere nder ɓeydi koloniya, ɗum holli nder ceede maako diga 1906 haa 1912. O waɗi haɓre fu ngam heɓugo jaɓugo ceede ɗe ngam jaɓugo jaɓɓaade laamu koloniya.[5] Hande 1908, Egerton jaɓii miijo "dental ngal ngal ngal ngalluɗi e ngalluɗi, e hooreejo ngal ngalluɗum e ngalluɗum", nden ngalluɗi ngal ngalluɓi nder 1910.[8] Egerton hokki ɓe ɓe ɓe ɓe ɓamta ɓe ɓe ɓe njogii ɓe ɓe ɓe nganndi, ɗum woni miijo ɓe ɓe ɓe anndi diga wakkati maɓɓe nder Malaya, ɓe ɓe ɓe mbaɗi ngam ɓe njogita leydi ngam ɓe mbaɗi ɗum. Ɗuum waɗi ko fuɗɗam jaŋde mawnde.[9] O ɗon tammi boo woodi pottanol mawɗum nder nder kuuje tin ɓadii Bauchi, nden o ɗon tammi, to ɗum holli laawol limgal to kuuje tin ɗon haani.[10]
firooji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- 1 2 Letter from Singapore.
- 1 2 Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named "who". - 1 2 Straits Settlements.
- ↑ Dinstein 1989.
- 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Carland 1985.
- 1 2 Worldstatesmen.
- 1 2 3 4 5 6 Afigbo & Falola 2005.
- 1 2 Falola 2003.
- 1 2 Duignan & Gann 1975.
- 1 2 Calvert 1910.
- ↑ Geary 1965.
- ↑ Okpewho & Davies 1999.
- ↑ Gann & Duignan 1978.