Jump to content

Wiliyam Makgregor

Iwde to Wikipedia
Wiliyam Makgregor
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuBiritaani-Mawndi, Naajeeriya Taƴto
InndeWilliam Taƴto
Innde ɓesnguMacGregor Taƴto
Ɗuubi daygo20 Yarkomaa 1846 Taƴto
ƊofordeScotland Taƴto
Date of death3 Morso 1919 Taƴto
Place of deathBerwickshire Taƴto
FatherJohn Macgregor Taƴto
Dee/goriiwoMary Cocks Taƴto
MarudeViti Macgregor Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, physician, botanist, botanical collector, scientific collector Taƴto
Position heldGovernor of Queensland, Governor of Newfoundland, Governor of Lagos Colony Taƴto
Janngi toUniversity of Edinburgh, University of Strathclyde, University of Aberdeen, Aberdeen Grammar School Taƴto
Academic degreeDoctor of Medicine, Legum Doctor, Doctor of Science Taƴto
Honorific prefixThe Right Honourable Taƴto
Award receivedCompanion of the Order of the Bath, Knight Grand Cross of the Order of St Michael and St George, Founder’s Medal, The Mary Kingsley Medal Taƴto

Sir Wiliyam Makgregor, GCMG, 1999 , CB , AM , PC , FRSGS (20 oktoobar 1846 – 3 sulyee 1919) ko gardiiɗo koloñaal Ecoppinaaɓe wonnooɗo Lietnaa-Guwerneer Gine Biritaan, Guwerneer Koloni Lagos, Guwerneer Newfoundland e Guwerneer Queensland .

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

MacGregor jibinaa ko to wuro wiyeteengo Hillockhead, parwisaaji Towie, to Ecoppi, ko ɓiy mawɗo John MacGregor, jom jawdi en, e debbo mum Agnes, ɓiy William Smith mo Pitprone. MacGregor janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Strathmore, caggal ɗuum o woni jannginoowo to Tillyduke , o golliima e nder ngesa. [1] E hirjinde jannginoowo makko e doktoor nokku oo gannduɗo mbaawka MacGregor, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Aberdeen e lewru abriil 1866, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Aberdeen e lewru oktoobar 1867. O heɓi kadi MB e CM to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macgordeen e hitaande 1872, o janngi kadi e hitaande 1872 Duɗal jaaɓi haaɗtirde Anderson ( LFPS ) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh (LRCP). Ndeen MacGregor wontii balloowo safrooɓe to suudu safrirdu laamɗo, to Aberdeen . [1]

Golle safaara

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E lewru feebariyee 1873 MacGregor wonti balloowo safrooɓe to Senegaal, e hitaande 1874 o toɗɗaa hoɗɓe e opitaal e gardotooɗo asilo lunatik to Moritani . Ɗum addani mo wonde e les njiimaandi Sir Arthur Gordon mo wonnoo guwerneer duunde ndee e oon sahaa, e nde Gordon artiraa Fiyi e hitaande 1875, o heɓi golle MacGregor ngam wonde mawɗo safrooɓe Fiyi. Ko ɗoon o fotnoo haɓtaade rafi kulɓiniiɗo biyeteeɗo mboros oo, baɗnooɗo maayde 50 000 jeyaaɗo e leydi ndii. E hitaande 1877 o waɗtaa jaɓɓotooɗo mawɗo, caggal ɗuum o ɓeydaa heen birooji goɗɗi keewɗi, haa arti noon e binnditagol koloñaal. Ko ɓuri laawol gootol o woniino guwerneer, o woniino kadi komisariyaajo mawɗo e konsul mawɗo to bannge worgo Pasifik.

E hitaande 1884 laana Syria, wondude e cooli feewde Fiyi, dogi haa maayo fotde 15 miles (24 km) ummoraade Suva . Doktoor MacGregor yuɓɓinii njillu ngam wallitde, kanko e hoore makko o hisni nguurndam keewɗam ; ciimtol makko ngol haalaani golle makko, kono ɗe mbaawaano suuɗde, o rokkaama njeenaari Albert, e njeenaari kaŋŋe Clarke ndi fedde wiyeteende Royal Humane Society to Ostarali ngam hisnude nguurndam e nder geec. E lewru Yarkomaa 1886 o lomtii leydi Fiyi e batu fedde fedde Ostarali yuɓɓinaangu to Hobart ..

Njuɓɓudi e guwerneer

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

MacGregor siforaama wonde « neɗɗo laaɓɗo cer, diisnondirɗo, cuusɗo ». Ko o ganndo ɗemngal, MacGregor ina haalda e ɗemngal Itaali, Farayse, e Almaañ ; e sahaa gooto nde o wondunoo e Arɗo Otiris biyeteeɗo Ferdinand (1863–1914) e nder Teritori Papouasie, o firti gila e ofisee Almaañnaajo haa e coodoowo Itaalinaajo e dow yamiroore defde wallaby . [2]

  1. 1 2 Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "adb".
  2. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named "DailyMail1919".