Wiliyam Makgregor
| Jinsu | gorko |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Biritaani-Mawndi, Naajeeriya |
| Innde | William |
| Innde ɓesngu | MacGregor |
| Ɗuubi daygo | 20 Yarkomaa 1846 |
| Ɗoforde | Scotland |
| Date of death | 3 Morso 1919 |
| Place of death | Berwickshire |
| Father | John Macgregor |
| Dee/goriiwo | Mary Cocks |
| Marude | Viti Macgregor |
| Wolde | Inngilisjo |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje, physician, botanist, botanical collector, scientific collector |
| Position held | Governor of Queensland, Governor of Newfoundland, Governor of Lagos Colony |
| Janngi to | University of Edinburgh, University of Strathclyde, University of Aberdeen, Aberdeen Grammar School |
| Academic degree | Doctor of Medicine, Legum Doctor, Doctor of Science |
| Honorific prefix | The Right Honourable |
| Award received | Companion of the Order of the Bath, Knight Grand Cross of the Order of St Michael and St George, Founder’s Medal, The Mary Kingsley Medal |
Sir Wiliyam Makgregor, GCMG, 1999 , CB , AM , PC , FRSGS (20 oktoobar 1846 – 3 sulyee 1919) ko gardiiɗo koloñaal Ecoppinaaɓe wonnooɗo Lietnaa-Guwerneer Gine Biritaan, Guwerneer Koloni Lagos, Guwerneer Newfoundland e Guwerneer Queensland .
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]MacGregor jibinaa ko to wuro wiyeteengo Hillockhead, parwisaaji Towie, to Ecoppi, ko ɓiy mawɗo John MacGregor, jom jawdi en, e debbo mum Agnes, ɓiy William Smith mo Pitprone. MacGregor janngi ko e duɗal jaaɓi haaɗtirde Strathmore, caggal ɗuum o woni jannginoowo to Tillyduke , o golliima e nder ngesa. [1] E hirjinde jannginoowo makko e doktoor nokku oo gannduɗo mbaawka MacGregor, o naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde Aberdeen e lewru abriil 1866, o winnditii e duɗal jaaɓi haaɗtirde Aberdeen e lewru oktoobar 1867. O heɓi kadi MB e CM to duɗal jaaɓi haaɗtirde Macgordeen e hitaande 1872, o janngi kadi e hitaande 1872 Duɗal jaaɓi haaɗtirde Anderson ( LFPS ) e duɗal jaaɓi haaɗtirde Edinburgh (LRCP). Ndeen MacGregor wontii balloowo safrooɓe to suudu safrirdu laamɗo, to Aberdeen . [1]
Golle safaara
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E lewru feebariyee 1873 MacGregor wonti balloowo safrooɓe to Senegaal, e hitaande 1874 o toɗɗaa hoɗɓe e opitaal e gardotooɗo asilo lunatik to Moritani . Ɗum addani mo wonde e les njiimaandi Sir Arthur Gordon mo wonnoo guwerneer duunde ndee e oon sahaa, e nde Gordon artiraa Fiyi e hitaande 1875, o heɓi golle MacGregor ngam wonde mawɗo safrooɓe Fiyi. Ko ɗoon o fotnoo haɓtaade rafi kulɓiniiɗo biyeteeɗo mboros oo, baɗnooɗo maayde 50 000 jeyaaɗo e leydi ndii. E hitaande 1877 o waɗtaa jaɓɓotooɗo mawɗo, caggal ɗuum o ɓeydaa heen birooji goɗɗi keewɗi, haa arti noon e binnditagol koloñaal. Ko ɓuri laawol gootol o woniino guwerneer, o woniino kadi komisariyaajo mawɗo e konsul mawɗo to bannge worgo Pasifik.
E hitaande 1884 laana Syria, wondude e cooli feewde Fiyi, dogi haa maayo fotde 15 miles (24 km) ummoraade Suva . Doktoor MacGregor yuɓɓinii njillu ngam wallitde, kanko e hoore makko o hisni nguurndam keewɗam ; ciimtol makko ngol haalaani golle makko, kono ɗe mbaawaano suuɗde, o rokkaama njeenaari Albert, e njeenaari kaŋŋe Clarke ndi fedde wiyeteende Royal Humane Society to Ostarali ngam hisnude nguurndam e nder geec. E lewru Yarkomaa 1886 o lomtii leydi Fiyi e batu fedde fedde Ostarali yuɓɓinaangu to Hobart ..
Njuɓɓudi e guwerneer
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]MacGregor siforaama wonde « neɗɗo laaɓɗo cer, diisnondirɗo, cuusɗo ». Ko o ganndo ɗemngal, MacGregor ina haalda e ɗemngal Itaali, Farayse, e Almaañ ; e sahaa gooto nde o wondunoo e Arɗo Otiris biyeteeɗo Ferdinand (1863–1914) e nder Teritori Papouasie, o firti gila e ofisee Almaañnaajo haa e coodoowo Itaalinaajo e dow yamiroore defde wallaby . [2]