Jump to content

Wiliyam Makkoskri

Iwde to Wikipedia
Wiliyam Makkoskri
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeWilliam Taƴto
Innde ɓesnguMcCoskry Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje Taƴto

William McCoskry ko njulaagu Angalteer, gonnooɗo Konsul to Lagos, ndeen wonnoo ko Guwerneer gardiiɗo Koloni Lagos .

Lagos njulaagu

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

McCoskry yettiima Lagos e fuɗɗoode hitaande 1852, ko juuti caggal nde Oba Kosoko riiwaa. O woniino tawo lomto fedde Angalteer wiyeteende WB Hutton to Afrik worgo fotde duuɓi jeeɗiɗi. [1] McCoskry, Ecoppinaajo, ina anndiraa "A l'agbon pipon" (gorko mo ƴiye boɗeeje) e leñol Yoruba en . Apongbon to bannge worgo duunde Lagos heɓi innde mum ko e ndeeɗoo konngol. [2] McCoskry jokkondirii e Benjamin Campbell, garɗo ñalnde 21 sulyee 1853 ngam ƴettude golle Konsul. O etiima hay neldude nebam ɗam tawa o yoɓaani njoɓdi. [3] Caggal ɗuum Campbell wasiyii McCoskry yo won cukko konsul to Badagry . [3] O joginoo ndeeɗoo darnde ko juuti hakkunde 1855 e 1856. [3] E lewru marse 1856, McCoskry ina gollina konsul Campbell, mo woɗɗaani koloñaal e njillu mum to maayo Benin, nde fedde yiytaa ngam foolde Oba Lagos, Dosunmu . Nde cruisers tati peeñi e bar, plot fizzled out. [3]

Konsul golloowo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Konsul keso, hono Henry Grant Foote, ari Lagos ñalnde 21 desaambar 1860. O toɗɗii McCoskry cukko konsul mo yoɓaaka. [3] E lewru mee 1861, nde o woni e njillu nder leydi, Foote maayi e nguleeki, McCoskry ƴetti golle Konsul gardiiɗo. [3] E lewru sulyee 1861, McCoskry siifondiri nanondiral e Porto Novo e Badagry ngam wallitde njulaagu e Lagos. [4] E darorɗe lewru sulyee 1861 laana mawka makko biyeteeɗo Prometheus ari e maayo. Balɗe seeɗa caggal ɗuum, ñalnde 3 lewru nduu, komandaajo oo, hono N. B. Bedingfeld, waɗii njillu to Oba Lagos e wondude e McCoskry e fedde marine en jogiiɓe kaɓirɗe, o ɗaɓɓiri Dosunmu yo siynu nanondiral ngam rokkude Lagos. Laamɗo oo fuɗɗiima salii. [5] Kono ñalnde 6 ut 1861, Bedingfeld e McCoskry mbaɗi nanondiral ( nanondiral Lagos ) e innde laamɗo leydi Angalteer e "Docemo" ( Dosunmu ), laamɗo Lagos. Dosunmu rokki njiimaandi duunde ndee e terɗe Lagos ɗee e juuɗe Biritaan en ngam yoɓde pension hitaande kala. [5]

Guwerneer jooɗiiɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

McCoskry toɗɗaa ko guwerneer jooɗiiɗo ko juuti caggal nde o naati leydi ndii. [1] Njulaagu jiyaaɓe ina haɗaa, kono maccungaagu ina jokki. McCoskry hollitii wonde caggal nde Koloni Lagos heɓti leydi ndii, jiiɓru hakkunde jiyaaɓe ɓeydii no feewi. [1] O teskiima wonde caɗeele jowitiiɗe e maccungaagu nder galle ina ndokka mo « caɗeele ɓurɗe heddiiɓe e njulaagu nguu fof e hawrude ». O teskiima wonde ina heewi jiyaaɓe dognooɓe ina njiyloo ndeenka e nder Koloni Lagos, ɓe njiyri ɗum ko no reentorde nii. McCloskey ina anndi hakkeeji joom jiyaaɓe jogaade jawdi mum en walla heɓde njoɓdi ngam ndimaagu mum en. O sosi ñaawirde ngam ñaawde ñaawoore tooñannge jiyaaɓe e jiyaaɓe dognooɓe ummoriiɓe nder leydi, o sosi "Yard African Liberated" ngam rokkude dognooɓe rimɗinaaɓe golle haa mbaawa toppitaade koye mum en. O sikkaano wonde ittugol macungaagu e nder koloñaal ina waawi waɗeede. [1] E hitaande 1865 McCloskry seediima yeeso goomu parlemaa ko faati e sarɗiiji to Lagos. O wiyi ko ɓuri 500 jiyaaɓe dogɓe ngarii e koloñaal gila 1861. [1]

McCloskry, e njulaagu woɗɓe e nder koloñaal, ina luulndii golle misiyoŋaaji ɗi ɓe cikki ina kaɗa njulaagu. E hitaande 1855 o jeyaa ko e siynuɓe ɗaɓɓaande ngam haɗde misiyoŋaaji ɗiɗi yahnooɓe e liggey hootde Lagos. McCloskry humpitii miijo mum e wiɗtoowo biyeteeɗo Richard Francis Burton, jiilnooɗo Lagos e Abeokuta e hitaande 1861 tawi ko konsul to Fernando Poo . [6]

Caggal golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Caggal nde o woni guwerneer gardiiɗo jaagorɗe, McCloskry wonti kadi njulaagu keeriiɗo to Lagos. O toɗɗaa ko gooto e Komiseeruuji leydi tati, o waɗa wasiyaaji feewde e guwerneer ko fayti e dokkal leydi, e nder geɗe keewɗe o rokka tiitoonde laaɓtunde wonande jooɗiiɓe heen ɓee. [1]

  1. 1 2 Mann 2007.
  2. Olorunpomi 2009.
  3. 1 2 3 4 5 6 Smith 1979.
  4. London Gazette.
  5. 1 2 Foreign and Commonwealth.
  6. Peel 2003.