Jump to content

Wilma Skot Heide

Iwde to Wikipedia
Wilma Skot Heide
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
InndeWilma Taƴto
Innde ɓesnguHeide Taƴto
Ɗuubi daygo26 Colte 1921 Taƴto
ƊofordeFerndale Taƴto
Date of death8 Duujal 1985 Taƴto
Manner of deathnatural causes Taƴto
Cause of deathmyocardial infarction Taƴto
Sana'ajinurse Taƴto
Janngi toUniversity of Pittsburgh Taƴto

Wilma Louise Scott Heide (26 feebariyee 1921 - 8 mee 1985) ko binndoowo, infirmiyee, daraniiɗo renndo Ameriknaajo. Heide jibinaa ko to Ferndale, to Pennsylvanie, o janngi ko no infirmiye binnditiiɗo e safaara hakkille to opitaal dowla Brooklyn. O fuɗɗii golle makko ko e opitaal hakkille to Torrance, Pennsylvania, ɗo o waɗti mbayliigu ngam feewnude bonanndeeji baɗeteeɗi e gollotooɓe e ñawɓe. O heɓi dipolomaaji makko leslese e master makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh, o tawtoraama pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee keewɗe e nder wuro ngo.

O ɓeydii naatde e dille rewɓe e hitaande 1967, nde o naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), o wonti tergal sosngal fedde Pittsburgh . Heide ina jeyaa e ñaawoore The Pittsburgh Press nde joofni golle limtude ballal ceertungal yiɗde ads wonande worɓe e rewɓe, nde Ñaawirde Toownde Amerik felliti e hitaande 1973 e nder ñaawoore Pittsburgh Press Co. v. O ardii kadi seppo e nder batu goomu leslesu Senaa Amerik, ngu nganndu-ɗaa ko kañum woni sabaabu fuɗɗoraade heɗtaade kuule potal jojjanɗe aadee (ERA).

Heide woni hooreejo tataɓo NOW tuggi 1971 haa 1974, e oon sahaa o mawni fedde nde haa yettii ko ina tolnoo e 50 000 tergal, o ardii kampaañ ngam haɓaade AT&T ngam haɓaade njiyaagu, o holliti kadi pelle goɗɗe keewɗe ngam wallitde e yeeso yimɓe fof jaɓgol ERA e nder dipiteeji dowri. O walli kadi e sosde pelle rewɓe goɗɗe keewɗe, ina jeyaa heen Fedde Politik Rewɓe Ngenndiire e Fedde Rewɓe ngam Teeminannde Tataɓere, kadi ko kanko woni binnduɗo deftere wiyeteende Feminism for the Health of It . O heɓi doktoraa makko to Dental Kolleeji e Jaaɓi-haaɗtirdeeji jarriborɗi e hitaande 1976, o golliima e duɗe jaaɓi-haaɗtirde rewɓe e nder duuɓi sappo cakkitiiɗi nguurndam makko. O sankii ko to wuro wiyeteengo Norristown, to leydi Pennsylvanie, e hitaande 1985, tawi omo yahra e duuɓi 64.

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Heide jibinaa ko ñalnde 26 feebariyee 1921, to wuro wiyeteengo Ferndale, to leydi Pensilvani . [1] Baaba makko ko William Robert Scott, gardiiɗo fereeji laana njoorndi e senndikaa gollotooɓe e nder fedde banndiraaɓe laana njoorndi, yumma makko ko Ada Catherine Scott ( née Long), jannginoowo e balloowo e nder booñ. [2] [3] Ko kanko woni tataɓo e sukaaɓe nayo e miñiraaɓe makko ɗiɗo, Ray Eugene e Harold Dwight, maa ngon caggal ɗuum yeewtooɓe dingiral anndaaɓe e leydi ndii. [4] Galle oo ummiima Connellsville, Pennsylvania, e hitaande 1932. [3] [5] O mawni ko e galle aadaaji ɗo yumma makko woni jom galle, baaba makko ina gollina ngam dañde ko ñamlata galle oo. [3]

Heide mawni ko e diine Lutheran, omo heewi tawtoreede fedde sukaaɓe, kono o yalti eklesiya nde o woni suka caggal nde o anndi rewɓe mbaawataa ordinateer . O woniino almuudo moƴƴo e duɗal jaaɓi haaɗtirde, kadi o jeyaa ko e fedde teddungal ngenndiire e fedde teddungal jaayndeyaagal duɗal jaaɓi haaɗtirde, Quill and Scroll . [2] [3] O woniino kadi e golle dingiral, ko wayi no basket, tennis, fuku koyɗe, e softball, o woniino kadi kapiteen ekipaaji basket sukaaɓe rewɓe e hitaande makko mawnde. O naati e kippu basket semi-professionnel fotde duuɓi ɗiɗi e feccere, biyeteeɗo Fayette Shamrocks, ɗo o heɓi kaalis keewɗo ngam yoɓde njoɓdi makko, omo ɗaminaa maa o fiy fotde pijirlooji ɗiɗi walla tati jamma gooto e kippuuji njilluuji ummoriiɗi Pennsylvania, Ohio, e West Virginia. [3]

O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Connellsville e lewru suwee 1938, [4] o heɓi bursi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Seton Hill, kono jibnaaɓe makko njaɓaani jaɓde mo yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde nde tawnoo ɓe mbaawaano yoɓde sukaaɓe ɓee fof jaŋde toownde. [1] [2] E nder ɗuum, o jokki e fijde e Fayette Shamrocks, o hoɗi e galle, omo ƴetta golle keewɗe e nder departemaa walla omo yeeyda geɗe damal-damal. [3]

Golle infirmiyee

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 1940, Heide fuɗɗii golle e nder safrirde toownde wonande safrirde hakkillaaji laamu to Torrance, Pennsylvania, ɗo o mettini e ngonka ñawɓe e gollotooɓe fof. O naati e senndikaa mo gollodiiɓe makko ɗiɗo yuɓɓinta, o gollodii e maɓɓe duuɓi ɗiɗi ngam moƴƴinde njoɓdi e ngonka golle to opitaal too. [3] Heide ina 6eydoo 6uu6de e golle cfee, cfe 6amti cellal hakkille makko. O haaldii e gooto e wondiiɓe makko ko fayti e ƴattaade debbo gooto, jiɗɗo warde mo, ko ɗum woni ko gollodiiɗo makko anndi ko maande ɓeydagol mette e mette makko. Ko ɗum waɗi o hirjinaa yo o woppu golle ɗee, o naata duɗal infirmiyee. [3]

E hitaande 1942, o fuɗɗii janngude ko fayti e infirmiyee binnditiiɗo to opitaal dowla Brooklyn to Brooklyn, New York, o heɓi dipolom makko e infirmiyee hakkille. [1] E nder jaŋde makko, o rokkaama fartaŋŋe hawrude e debbo gadano leydi ndii, hono Eleanor Roosevelt, ɓe kaaldi waktu gooto ko fayti e golle renndo. [3] Caggal nde o timmini jaŋde makko, Heide arti to opitaal hakkille ɗo o gollotonoo ko adii. Sarɗiiji ɗii moƴƴaani, o fuɗɗii golle ngam ustude golle gollotooɓe ɓee haa waktuuji capanɗe jeegom e nder yontere, o waɗi mbayliigaaji goɗɗi ngam feewnude bonanndeeji baɗeteeɗi e gollotooɓe ɓee e ñawɓe ɓee. O salii siynude ciimtol ngol wonaa goonga rokkaangol Departemaa Wellitaare ko fayti e safaara ñawɓe, o habri opitaal oo e departemaa oo sabu waasde ɗooftaade kuule. [3] Heide ina sikkaa e toppitiiɓe wonde ko o jom doole en, o woppi golle makko e mettere, caggal nde o tuumaa e fenaande e nder fenaande kaalis ƴeewndo. [2] [3]

O winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh e hitaande 1948, e sara golle infirmiyee to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Pennsylvania . [1] Heide heɓi dipoloma mum Baccalauréat e ganndal renndo e hitaande 1950, o heɓi kadi dipolom makko master e ganndal renndo e infirmiyee e hitaande 1955. [1] [1] O hawri e Eugene Heide nde o janngata toon, ɓe resndi ɗum e lewru mee 1951. [1] The same to Oswe to jaŋde e golle e nder duɗal. Nde o woni ton, o laati debbo arandeejo ngam o laata tergal yiilirde kawtal sukaaɓe worɓe nder wuro man ngam walaa kawtal sukaaɓe rewɓe nder wuro man. E nder dumunna dabbunde, o woniino infirmiyee kammu e nder kammu Girl Scout to fuɗnaange Pennsylvania, o woniino kadi konsul to Duɗal Edith Macy ngam jannginde ardiiɓe Girl Scout. [1]

Kanko e gorko makko ɓe ngummii to South Carolina e hitaande 1953, o ƴetti golle gardiiɗo jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Orangeburg . [2] Nde Eugene neldaa to wuro Fort Benning, to leydi Georgia, Heide golliima e opitaal wuro Phoenix, ko gardiiɗo jamma e wiɗtoowo renndo. [3] O naati e Fedde ngenndiije ngam ɓamtaare yimɓe ɓaleeɓe (NAACP) e Fedde rewɓe wootooɓe (LWV). O heɓi ɓataakeeji njiyaagu e kulhuli caggal nde o winnditii wootooɓe ɓaleeɓe, ɗum noon ko luulndii kuule LWV. [2] [1] O waɗi kadi eɓɓoore rajo ina wiyee ‘Waktu nguurndam’. [3]

E hitaande 1955, ɓeen ɗiɗo ngarti e wuro wiyeteengo New Kensington, to Pennsylvania, ɗo Eugene sosi nokku keso ngam duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Pennsylvania . [3] Heide golliima e caltal kesal duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ko o infirmiyee, jannginoowo sosiyoloji, e njuɓɓudi. [2] O tawtoraama dille jojjanɗe aadee, fedde jibnaaɓe–jannginooɓe (PTA), o ardii Goomu Wagginoore Cellal Saare to Kilinik Miners. [3] O dañi ɓiɗɗo makko gadano, Terry Lynne, hitaande caggal nde ɓe ngarti Pennsylvania. Ɓiyiiko debbo ɗiɗaɓo, Tamara Lee, jibinaa ko e hitaande 1959, Heide ina wondi e caɗeele e nder reedu mum, tawi ina wondi e caɗeele teeŋtuɗe e miijooji warde hoore. [2] [1] Doktoor gooto wiyi mo wonde depression makko saabi ɗum ko yiɗde wonde gorko, haala ka mettini mo kono "dooli [d] mo ngam haɓaade feminism makko ɓeydotooɗo". [3]

  1. 1 2 3 4 5 Ware 2004.
  2. 1 2 3 4 5 6 7 8 McGowan 2000.
  3. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Haney 1985.
  4. 1 2 Myers 2002.
  5. Griffith 2016.