Wilma Skot Heide
Wilma Louise Scott Heide (26 feebariyee 1921 - 8 mee 1985) ko binndoowo, infirmiyee, daraniiɗo renndo Ameriknaajo. Heide jibinaa ko to Ferndale, to Pennsylvanie, o janngi ko no infirmiye binnditiiɗo e safaara hakkille to opitaal dowla Brooklyn. O fuɗɗii golle makko ko e opitaal hakkille to Torrance, Pennsylvania, ɗo o waɗti mbayliigu ngam feewnude bonanndeeji baɗeteeɗi e gollotooɓe e ñawɓe. O heɓi dipolomaaji makko leslese e master makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh, o tawtoraama pelle daraniiɗe jojjanɗe aadee keewɗe e nder wuro ngo.
O ɓeydii naatde e dille rewɓe e hitaande 1967, nde o naati e Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Rewɓe (NOW), o wonti tergal sosngal fedde Pittsburgh . Heide ina jeyaa e ñaawoore The Pittsburgh Press nde joofni golle limtude ballal ceertungal yiɗde ads wonande worɓe e rewɓe, nde Ñaawirde Toownde Amerik felliti e hitaande 1973 e nder ñaawoore Pittsburgh Press Co. v. O ardii kadi seppo e nder batu goomu leslesu Senaa Amerik, ngu nganndu-ɗaa ko kañum woni sabaabu fuɗɗoraade heɗtaade kuule potal jojjanɗe aadee (ERA).
Heide woni hooreejo tataɓo NOW tuggi 1971 haa 1974, e oon sahaa o mawni fedde nde haa yettii ko ina tolnoo e 50 000 tergal, o ardii kampaañ ngam haɓaade AT&T ngam haɓaade njiyaagu, o holliti kadi pelle goɗɗe keewɗe ngam wallitde e yeeso yimɓe fof jaɓgol ERA e nder dipiteeji dowri. O walli kadi e sosde pelle rewɓe goɗɗe keewɗe, ina jeyaa heen Fedde Politik Rewɓe Ngenndiire e Fedde Rewɓe ngam Teeminannde Tataɓere, kadi ko kanko woni binnduɗo deftere wiyeteende Feminism for the Health of It . O heɓi doktoraa makko to Dental Kolleeji e Jaaɓi-haaɗtirdeeji jarriborɗi e hitaande 1976, o golliima e duɗe jaaɓi-haaɗtirde rewɓe e nder duuɓi sappo cakkitiiɗi nguurndam makko. O sankii ko to wuro wiyeteengo Norristown, to leydi Pennsylvanie, e hitaande 1985, tawi omo yahra e duuɓi 64.
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Heide jibinaa ko ñalnde 26 feebariyee 1921, to wuro wiyeteengo Ferndale, to leydi Pensilvani . [1] Baaba makko ko William Robert Scott, gardiiɗo fereeji laana njoorndi e senndikaa gollotooɓe e nder fedde banndiraaɓe laana njoorndi, yumma makko ko Ada Catherine Scott ( née Long), jannginoowo e balloowo e nder booñ. [2] [3] Ko kanko woni tataɓo e sukaaɓe nayo e miñiraaɓe makko ɗiɗo, Ray Eugene e Harold Dwight, maa ngon caggal ɗuum yeewtooɓe dingiral anndaaɓe e leydi ndii. [4] Galle oo ummiima Connellsville, Pennsylvania, e hitaande 1932. [3] [5] O mawni ko e galle aadaaji ɗo yumma makko woni jom galle, baaba makko ina gollina ngam dañde ko ñamlata galle oo. [3]
Heide mawni ko e diine Lutheran, omo heewi tawtoreede fedde sukaaɓe, kono o yalti eklesiya nde o woni suka caggal nde o anndi rewɓe mbaawataa ordinateer . O woniino almuudo moƴƴo e duɗal jaaɓi haaɗtirde, kadi o jeyaa ko e fedde teddungal ngenndiire e fedde teddungal jaayndeyaagal duɗal jaaɓi haaɗtirde, Quill and Scroll . [2] [3] O woniino kadi e golle dingiral, ko wayi no basket, tennis, fuku koyɗe, e softball, o woniino kadi kapiteen ekipaaji basket sukaaɓe rewɓe e hitaande makko mawnde. O naati e kippu basket semi-professionnel fotde duuɓi ɗiɗi e feccere, biyeteeɗo Fayette Shamrocks, ɗo o heɓi kaalis keewɗo ngam yoɓde njoɓdi makko, omo ɗaminaa maa o fiy fotde pijirlooji ɗiɗi walla tati jamma gooto e kippuuji njilluuji ummoriiɗi Pennsylvania, Ohio, e West Virginia. [3]
O heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Connellsville e lewru suwee 1938, [4] o heɓi bursi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Seton Hill, kono jibnaaɓe makko njaɓaani jaɓde mo yahde to duɗal jaaɓi haaɗtirde nde tawnoo ɓe mbaawaano yoɓde sukaaɓe ɓee fof jaŋde toownde. [1] [2] E nder ɗuum, o jokki e fijde e Fayette Shamrocks, o hoɗi e galle, omo ƴetta golle keewɗe e nder departemaa walla omo yeeyda geɗe damal-damal. [3]
Golle infirmiyee
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E hitaande 1940, Heide fuɗɗii golle e nder safrirde toownde wonande safrirde hakkillaaji laamu to Torrance, Pennsylvania, ɗo o mettini e ngonka ñawɓe e gollotooɓe fof. O naati e senndikaa mo gollodiiɓe makko ɗiɗo yuɓɓinta, o gollodii e maɓɓe duuɓi ɗiɗi ngam moƴƴinde njoɓdi e ngonka golle to opitaal too. [3] Heide ina 6eydoo 6uu6de e golle cfee, cfe 6amti cellal hakkille makko. O haaldii e gooto e wondiiɓe makko ko fayti e ƴattaade debbo gooto, jiɗɗo warde mo, ko ɗum woni ko gollodiiɗo makko anndi ko maande ɓeydagol mette e mette makko. Ko ɗum waɗi o hirjinaa yo o woppu golle ɗee, o naata duɗal infirmiyee. [3]
E hitaande 1942, o fuɗɗii janngude ko fayti e infirmiyee binnditiiɗo to opitaal dowla Brooklyn to Brooklyn, New York, o heɓi dipolom makko e infirmiyee hakkille. [1] E nder jaŋde makko, o rokkaama fartaŋŋe hawrude e debbo gadano leydi ndii, hono Eleanor Roosevelt, ɓe kaaldi waktu gooto ko fayti e golle renndo. [3] Caggal nde o timmini jaŋde makko, Heide arti to opitaal hakkille ɗo o gollotonoo ko adii. Sarɗiiji ɗii moƴƴaani, o fuɗɗii golle ngam ustude golle gollotooɓe ɓee haa waktuuji capanɗe jeegom e nder yontere, o waɗi mbayliigaaji goɗɗi ngam feewnude bonanndeeji baɗeteeɗi e gollotooɓe ɓee e ñawɓe ɓee. O salii siynude ciimtol ngol wonaa goonga rokkaangol Departemaa Wellitaare ko fayti e safaara ñawɓe, o habri opitaal oo e departemaa oo sabu waasde ɗooftaade kuule. [3] Heide ina sikkaa e toppitiiɓe wonde ko o jom doole en, o woppi golle makko e mettere, caggal nde o tuumaa e fenaande e nder fenaande kaalis ƴeewndo. [2] [3]
O winnditii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Pittsburgh e hitaande 1948, e sara golle infirmiyee to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Pennsylvania . [1] Heide heɓi dipoloma mum Baccalauréat e ganndal renndo e hitaande 1950, o heɓi kadi dipolom makko master e ganndal renndo e infirmiyee e hitaande 1955. [1] [1] O hawri e Eugene Heide nde o janngata toon, ɓe resndi ɗum e lewru mee 1951. [1] The same to Oswe to jaŋde e golle e nder duɗal. Nde o woni ton, o laati debbo arandeejo ngam o laata tergal yiilirde kawtal sukaaɓe worɓe nder wuro man ngam walaa kawtal sukaaɓe rewɓe nder wuro man. E nder dumunna dabbunde, o woniino infirmiyee kammu e nder kammu Girl Scout to fuɗnaange Pennsylvania, o woniino kadi konsul to Duɗal Edith Macy ngam jannginde ardiiɓe Girl Scout. [1]
Kanko e gorko makko ɓe ngummii to South Carolina e hitaande 1953, o ƴetti golle gardiiɗo jaŋde to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Orangeburg . [2] Nde Eugene neldaa to wuro Fort Benning, to leydi Georgia, Heide golliima e opitaal wuro Phoenix, ko gardiiɗo jamma e wiɗtoowo renndo. [3] O naati e Fedde ngenndiije ngam ɓamtaare yimɓe ɓaleeɓe (NAACP) e Fedde rewɓe wootooɓe (LWV). O heɓi ɓataakeeji njiyaagu e kulhuli caggal nde o winnditii wootooɓe ɓaleeɓe, ɗum noon ko luulndii kuule LWV. [2] [1] O waɗi kadi eɓɓoore rajo ina wiyee ‘Waktu nguurndam’. [3]
E hitaande 1955, ɓeen ɗiɗo ngarti e wuro wiyeteengo New Kensington, to Pennsylvania, ɗo Eugene sosi nokku keso ngam duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Pennsylvania . [3] Heide golliima e caltal kesal duɗal jaaɓi haaɗtirde ngal, ko o infirmiyee, jannginoowo sosiyoloji, e njuɓɓudi. [2] O tawtoraama dille jojjanɗe aadee, fedde jibnaaɓe–jannginooɓe (PTA), o ardii Goomu Wagginoore Cellal Saare to Kilinik Miners. [3] O dañi ɓiɗɗo makko gadano, Terry Lynne, hitaande caggal nde ɓe ngarti Pennsylvania. Ɓiyiiko debbo ɗiɗaɓo, Tamara Lee, jibinaa ko e hitaande 1959, Heide ina wondi e caɗeele e nder reedu mum, tawi ina wondi e caɗeele teeŋtuɗe e miijooji warde hoore. [2] [1] Doktoor gooto wiyi mo wonde depression makko saabi ɗum ko yiɗde wonde gorko, haala ka mettini mo kono "dooli [d] mo ngam haɓaade feminism makko ɓeydotooɗo". [3]