Jump to content

Women's liberation movement

Iwde to Wikipedia
Women's liberation movement
social movement
Subclass offeminist movement Taƴto
Field of workfeminism Taƴto
LesdiDowlaaji Dentuɗi Taƴto

Dillere ndimaagu rewɓe ( WLM ) ko fedde politik hakkunde rewɓe e hakkillaaji rewɓe . Nde feeñi ko e darorɗe kitaale 1960, nde jokki haa e kitaale 1980, ko adii fof e nder leyɗeele hirnaange, ko ɗum addani mbayliigu mawngu (politik, hakkille, pinal) e nder winndere ndee kala. Catal WLM radical feminism, tuugingal e filosof jamaanu, ina waɗi rewɓe ɓe ngonaa ɓiɗɓe leydi e pinal ceertuɗi, ɓe nganndu-ɗaa ko kam en ngoni ƴaañooɓe faggudu, hakkillaaji, e renndo, ngam rewɓe mbaawa yahrude yeeso gila e wonde ɓiɗɓe leydi ɗiɗaɓere e nder renndooji mum en. [1]

Hakkunde heɓde potal rewɓe, WLM naamndii ko yowitii e pinal e sariyaaji njuɓɓudi baabiraaɓe e njuɓɓudi kuuɓtodinndi e njuɓɓudi renndo e jokkondiral kuutorteendi ngam ƴellitde e ustude ndimaagu rewɓe e nder renndo. Women’en liberaliste en mbi’i wonde sexism – diisnondiral gonngal hakkunde rewɓe e worɓe ngal, ngal laawɗinaaka, ngal tuugnii ko e woodgol mahngo renndo hakkunde rewɓe e worɓe – ko caɗeele politik ɓurɗe teeŋtude e doole renndooji maɓɓe.

Miijo wave ƴellitaare renndo ina hollita wonde sahaaji tiiɗɗi e golle renndo ina njokki e sahaaji remission, ɗo gollotooɓe e nder mooɓondiral tiiɗngal ngoni e nder njuɓɓudi, ina ngondi e caɗeele. [2] Caggal nde dumunna tiiɗɗo hare ngam haɓaade suɓngooji rewɓe, nafoore renndo ngo renndini rewɓe winndere ndee, acci dille rewɓe ɗee tawa alaa ko woni heen so wonaa fotde wootere nde yimɓe fof mbaawi nanondirde. Ceertugol miijooji hakkunde radikal en e moderate en, addani ɗum en feccere e yonta deradicalisation, tawi ko fedde ɓurnde mawnude e daraniiɓe rewɓe ardii dille ngam jannginde rewɓe e golle mum en kese e nder wootooɓe. Juɓɓule ko wayi no Ligue des femmes du Congrès National Africain, [3] Fedde rewɓe galleeji Irlande, [4] Ligue des femmes votants, Gildeeji rewɓe wuro e Instituts des femmes ina mballita rewɓe e etaade jannginde ɓe no ɓe kuutortoo hakkeeji maɓɓe kesi ngam naatde e system politicalblished esta. [2] [5]

Juɓɓule goɗɗe, tawtoraaɗe yah-ngartaa rewɓe e nder golle e nder wolde adunaare adannde e wolde adunaare ɗiɗmere e yaltugol mum en caggal ɗuum e joofnirde wolde ndee e darnde laamuyankoore ngam artirde nguurndam ɓesngu, mbayli darnde mum en e geɗe golle. [2] World YWCA e Zonta International, ko kam en ngoni ardiiɓe e ɗeen golle, ina moofta rewɓe ngam mooftude humpitooji ko faati e ngonka rewɓe gollotooɓe e yuɓɓinde porogaraamuuji ballondiral. [6] [7] Ko ɓuri heewde, pelle radikal en, hono lannda debbo ngenndiijo Amerik, ina njuumta e jaayɗe ɗe mbiyata ko feminism e daraniiɓe ɗum ko « neurotikuuji tiiɗɗi baɗɗi caɗeele » renndo. Ɓeen wonnooɓe haa jooni e tiitooɗe radikal potal, ina keewi wonde ɓe ngonaa dewbo, ɓe ngonaa gollooɓe, ɓe ngalaa nafoore to bannge renndo e faggudu, ɓe nanndi e renndo ɓurngo mawnude ngo ko ɓe ƴaañooɓe. [2]

No dille suɓngo rewɓe ummorii e dille mumtugol, dille ndimaagu rewɓe mawni e hare ngam hakkeeji siwil. [8] [9] Hay so tawii luulndaade baabiraaɓe e nulal luulndiingal baabiraaɓe e nder dille ndimaagu rewɓe ina hiisee wonde ko radikal, wonaa tan, wonaa kadi dille gadane radikal e nder yontaaji gadani feminism mbaydi ɗiɗmiri . [10] So wonaa tan yiɗde potal sariya, tawtoraaɓe e dille ɗee ina cikki wonde ngonka moraal e renndo ngo rewɓe njiyrata ko ɓiɗɓe leydi ɗiɗaɓere ina foti wayleede. Hay so tawii ko ɓuri heewde e pelle ina ngolloo e dow ndimaagu mum en – alaa fof pelle ngenndiije ɗe njiidaa – ina woodi filosofiiji denndinɗi rewɓe tawtoraaɓe e dille ɗee. E luulndaade njiimaandi baabiraaɓe e yuɓɓo renndo ngo cifotoo ko rewɓe ngoni les njiimaandi e nder renndo e nder renndo ngo, rimɓe ina cikki wonde rewɓe ina poti ndimaagu siifde koye mum en e nder renndo aadee. [8] [9] [11]

Ina jeyaa e ko addani rewɓe wallitooɓe dillere ndee suɓaade waasde sosde feere wootere ngam haɓaade caɗeele rewɓe jogorɓe wonde ɓiɗɓe leydi ndii, ko ɓe njiɗaa ƴellitde miijo wonde hay gooto ko karallo walla kala fedde walla miijo gooto ina waawi haɓaade denndaangal caɗeele renndo ɗe rewɓe njogori dañde. [12] Ɓe njiɗi kadi ko rewɓe, ɓe daande mum en muumɗi, mbaawa hollirde miijooji mum en e kuule. [13] Jaɓde laamu e ƴellitde demokaraasi tawtoraaɗo kam e golle toowɗe, ɓe ƴetti ajendaaji jaajɗi ina heen hakkeeji siwil, ittude objectification rewɓe, doole leƴƴi, rokkude rewɓe hakkeeji jibinannde, ɓeydude fartaŋŋeeji rewɓe e nder nokkuuji golle e wellitaare galleeji, e wellitaare galleeji . [8] Caɗeele ɗe terɗe dille ɗee njogori dañde ko no ɓe mbaawirta luulndaade firo rewɓe tawa ɓe mbonnaani kuule rewɓe. [8] [14]

  1. New Fontana 1999.
  2. 1 2 3 4 Taylor 1989.
  3. Walker 1991.
  4. Connolly 1997.
  5. Browne 2017.
  6. Hannan 2008.
  7. Elias 1979.
  8. 1 2 3 4 Wiegers 1970.
  9. 1 2 The Dayton Daily News 1969.
  10. Thompson 2002.
  11. Studer 2017.
  12. Foley 1971.
  13. Bennett 1970.
  14. Sethna & Hewitt 2009.