Wuraola Esan
Jinsu | debbum ![]() |
---|---|
Ɓii-leydiyankaaku | Naajeeriya ![]() |
Noble title | Iyalode ![]() |
Ɗuubi daygo | 1909 ![]() |
Ɗoforde | Kalaba ![]() |
Date of death | 1985 ![]() |
Dee/goriiwo | Esan ![]() |
Ɗemngal | Yarbankoore ![]() |
Ancestral home | Ibadaan ![]() |
Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje, teacher ![]() |
Position held | member of the Senate of Nigeria ![]() |
Janngi to | Baptist Girls College ![]() |
Member of political party | Action Group ![]() |
Personal pronoun | L484 ![]() |
Wuraola Adepeju Esan (1909-1985) ko jannginoowo, daraniiɗo rewɓe e politik. O hawritii njiimaandi makko politik e njiimaandi aristokrat aadaaji nde o woni Iyalode Ibadan.
Nguurndam Nguurndam e jaŋde puɗɗagol Wuraola Adepeju Esan jibinaa e hitaande 1909 to Calabar e galle Ojo-badan to Ibadan.
Jibnaaɓe makko ngonaano jannginooɓe hirnaange hay so tawii ɓe ƴellitii jaŋde hirnaange wonande sukaaɓe maɓɓe. Baaba Wuraola Adepeju, Thomas Ojo-Ade, ko soldaat mawɗo e wolde adunaare adannde, joyaɓo e doggol lomtotooɗo jappeere laamu Ibadan. Yumma makko, hono Ajike Ojo Aina, ganndiraaɗo Iya Gbogbo (yumma yimɓe fof), ko debbo njulaagu baɗɗo hoore mum. No fuɗɗam teeminannde noogas, laamu koloñaal Biritaniya’en ɗon semmbiɗina jangirde sukaaɓe rewɓe nder Naajeeriya ammaa saro’en Esan’en anndi nafuuda heɓugo jangirde hirnaange ngam ɓikkoy maɓɓe rewɓe. Wuraola Adepeju Esan janngi haa duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Baptist, Idi Aba, Abeokuta hade mum yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde misiyoŋaaji dentuɗi, Molete, Ibadan ngam heɓde dipolomaaji jannginooɓe.
Tuggi 1930 haa 1934, ko o jannginoowo ganndal galleeji to duɗal heblo misiyoŋaaji to Akure. Caggal ɗuum o resi Victor
Esan e hitaande 1934 e ɓe nguuri ko juuti to Lagos. E hitaande 1935, o fuɗɗii jannginde to diiwaan Lagos to duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Methodist (MGHS), duɗal ganndiraaɗo jaŋde hakkundeere sukaaɓe rewɓe to leydi Najeriya..[1]
Esan ɗon mari bawɗe masin ngam Lagos Women’s League hokki ballal mawngal ngam jangirde sukaaɓe rewɓe. Kuugal siyaasaaku maako heɓi semmbe nde kanko e woɓɓe rewɓe ɓe ɓe ngaɗi kuuɗe mawɗe nder Movement des jeunes lesdi Naajeeriya e kawtal lesdi Naajeeriya e Kamerun—ɓe ɗon mari kuuɗe mawɗe nder siyaasaaku Lagos wakkati man. Duuɓi seeɗa caggal ɗuum o arti e wuro makko Ibadan.
Golle politik
Hay so tawii noon geɗe jaŋde ɗe rewɓe keɓata e jamaanu koloñaal ina pamɗi. E hitaande 1944, o sosi duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe Ibadan to Molete, ngam jannginde rewɓe e fannuuji ceertuɗi ina heen gannde galleeji. Kono tan, miijooji makko e miijooji politik garooji ɗii, ndarnaaki yiɗde ɓurnde yaajde e darnde rewɓe e nder renndo ɓurngo yaajde.
E kitaale 1950, o naati e politik partiiji, o jeyaa ko e fedde rewɓe e fedde Action. Hay so tawii rewɓe ɓee ko kuutorɗe teeŋtuɗe ngam dañde woote, seeɗa ina ndokka doole laamu e golle fedde nde fof. Kono Esan waawii ummitaade e nder raneeɓe ngam wontude debbo gadano e nder Asaambele ngenndiijo Nijeer, ko senateer cuɓaaɗo ummoriiɗo Ibadan Hirnaange. O woniino kadi tergal sosngal Fedde Ngenndiije Dentuɗe. E hitaande 1975, o ƴetti tiitoonde Iyalode, o heɓi noon darnde mawɗo toowɗo to Ibadan.
References
- ↑ Roberta Ann Dunbar. Reviewed Work(s): "People and Empires in African History: Essays in Memory of Michael Crowder" by J. F. Ade Ajayi; J. D. Y. Peel; Michael Crowder, The Journal of African History, Vol. 34, No. 3, 1993.