Jump to content

Yangambi

Iwde to Wikipedia
Yangambi
city
LesdiKonngo (Ndenndaandi Demokaraasiyankeeri Konngo) Taƴto
Nder laamooreIsangi (Territoire), Tshopo Taƴto
Jonde kwa'odineto0°46′3″N 24°26′29″E Taƴto
Map

Yangambi ko wuro e nder leydi Isangi e nder diiwaan Tshopo, to leydi Konngo.

Yanngambi[1]

Komin

Yangambi woni ko e leydi Konngo DemokaraasiyanngambiYangambi

Koolaaɗo kuuɓal: 0,767475° Fuɗnaange 24,441404° Fuɗnaange

DR Konngo

Lamorde

Tshopo

Lesdi

Isanji

Waktu

UTC+2 (PUUS)

Af

Ɗemngal ngenndi[2]

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Lingala

Ko woni e mum

Wakere

Yangambi[3] woni ko bannge worgo maayo Konngo, ina woni e laawol R408 jokkondirngol e Kisangani 100 kiloomeeteer to fuɗnaange. Ooɗoo laawol noon alaa ɗo haaɗi, ina famɗi ɗo huutoree e sahaa toɓo, ina saɗi huutoreede e kala sahaa e hitaande. Laabi jokkondirɗi Yangambi e Weko e Isangi kadi ina pamɗi no feewi. Maayo ngoo ina rokka laawol gonngol e yah-ngartaa. Wuro ngo meeɗiino huutoreede e Aeroport Yangambi tokooso.

windugo

Hakindo toɓooli hitaande kala ko 1 835 milimeeteer (72,2 in).Lewru ut ko lewru ɓurndu yoorde, ko lewru feebariyee ɓuri yoorde. Asamaan oo ina heewi wonde duule seeɗa hay e nder yontaaji ɓurɗi yoorde.

Reservoir biyosfeer Yangambi windugo Winndannde mawnde: Reservoir Biyosfeer Yangambi 235 000 ektaar ladde saraaji Yangambi bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1976, ina jeyaa e porogaraam UNESCO mo Neɗɗo e Biosfeer (MAB).

Reservoir Biyosfeer Yangambi ina waɗi laddeeji ɗiɗaɓi ɗi Pycnanthus angolensis e Fagara macrophylla, laddeeji toɓo ɗiɗaɓi ɗi ɓuuɓɗi, laddeeji toɓo ɗi Gilbertiodendron dewevrei, laddeeji ɓuuɓɗi ɗi Brachystegia laurentii e laddeeji ɓuuɓɗi.

Nokku oo ina waɗi nafoore mawnde to bannge keewal nguurndam nde tawnoo ina hoɗi e leɗɗe gonɗe e haɗde, ko wayi no Afrormosia (Pericopsis elata). Ko ɗoon kadi wonnoo galle kulle (Loxodonta africana cyclotis), kono jooni ɗe majjii e nokku hee. E hitaande 2018, wiɗto hollitii wonde ina woodi ƴiye (Pan troglodytes) e nokku hee.

Nokku wiɗto

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Yiyngo hannde e nokku INEAC mo jamaanu koloñaal to Yangambi

E jamaanu koloñaal, Yangambi wonnoo ko galle Duɗal ngenndiwal jaŋde ndema e nder leydi Kongo (INEAC), gooto e nokkuuji wiɗtooji ndema e laddeeji ɓurɗi teeŋtude e winndere ndee.

Gese e laboratuwaaruuji jarriborɗi INEAC mahaa ko e laawol gonngol e daande maayo Konngo to bannge worgo, e laawol gonngol to bannge worgo maayo ngoo fotde 25 kiloomeeteer (16 mi). E kitaale 1930 wiɗtooɓe to INEAC njiyti jokkondire hakkunde leɗɗe nebam tenera, dura e pisifera. Palme nebam ina famɗi no feewi e saraaji Yangambi so en ƴeewtindiima e diiwanuuji daande maayo. Ɗum wayi ko no sabu ŋakkeende nguleeki jamma e nder duunde he, tawi ina jogii tolno ɓurɗo famɗude e Yangambi ko hedde 20 °C (68 °F).

Catal ngal ƴettii geɗe keewɗe ngam huutoraade e nder nokkuuji ceertuɗi e nder leydi ndii. Feereeji gadani mawnude ina ndokka ko ina tolnoo e 1 200 kg/ha soya. Njiylawu ladde hollitii wonde vursugol ngol ina waawi ɓeydude 80% haa 300%. E kitaale 1950 wiɗtooɓe INEAC njiyti banaana dessert biyeteeɗo ‘Yangambi km 5’ (AAA). Ooɗoo sifaa ina addana ɓiɓɓe leɗɗe tokoose keewɗe, ɗe mbelnaari mum en ina moƴƴi, ina ɓuuɓna hay e leydi mbonndi, ina haɗa ñawu nguu mboros ɓaleejo (black leaf streak). Won ko holliti wonde ndeeɗoo mbaydi ina waawi ummoraade e fuɗnaange Taylande, naatnaa e diiwaan Kilo-Moto to worgo-fuɗnaange Konngo, caggal ɗuum addaa Yangambi ko adii wolde adunaare ɗimmere.

Caggal jeytaare, INEAC wonti Duɗal ngenndiwal wiɗtooji e wiɗtooji ndema (INERA), woni duɗal Konngo. Kono tan, duuɓi capanɗe jeegom hareeji e ŋakkeende kisal politik addani nokku wiɗto Yangambi ustaade no feewi.

Ko ɓooyaani koo windugo Gila hitaande 2017, e ballal Dental Orop, nokku wiɗtooji laddeeji hakkunde leyɗeele (CIFOR) e gollodiiɓe heewɓe hakkunde leyɗeele e Konngo ina mbaɗa golle ngam waɗtude leydi Yangambi nokku keewɗo ƴellitaare, ganndal, e ndeenka.Eɓɓooje cakkitiiɗe ɗee ina njeyaa heen : moƴƴitingol leydi mbonndi, njuɓɓudi kesiri, wiɗtooji ko faati e leɗɗe e kullon ladde, ballal e gollotooɓe nokkuuji ɗii, e heblooji annduɓe laddeeji nokkuuji ɗii.

E hitaande 2018, Jardiin Botanique Meise e INERA peewnitii nokku leɗɗe Yangambi, ɗo 150 000 leɗɗe joorɗe mooftaa.

E hitaande 2019, suudu defte laamɗo ngam Afrik hakkundeejo (RMCA) udditi laboratuwaar keso biyoloji leɗɗe to Yangambi, ko adii fof e sifaa mum e nder Afrik worgo Saharaa.

Gila hitaande 2020, Yangambi ina jaɓɓoo tower (tower) gadano e nder maayo Konngo, mo Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Gent sosi.

  1. https://www.cifor.org/forets/en/maps/yangambi-biosphere-reserve/
  2. http://www.world-airport-codes.com/democratic-republic-of-the-congo/yangambi-7751.html
  3. https://en.m.wikipedia.org/wiki/Yangambi#CITEREFCorleyTinker2008
  4. http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/africa/democratic-republic-of-the-congo/yangambi/