Yangambi
| Lesdi | Konngo (Ndenndaandi Demokaraasiyankeeri Konngo) |
|---|---|
| Nder laamoore | Isangi (Territoire), Tshopo |
| Jonde kwa'odineto | 0°46′3″N 24°26′29″E |

Yangambi ko wuro e nder leydi Isangi e nder diiwaan Tshopo, to leydi Konngo.
Yanngambi[1]
Komin
Yangambi woni ko e leydi Konngo DemokaraasiyanngambiYangambi
Koolaaɗo kuuɓal: 0,767475° Fuɗnaange 24,441404° Fuɗnaange
Lesdi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]DR Konngo
Lamorde
Tshopo
Lesdi
Isanji
Waktu
UTC+2 (PUUS)
Wakati
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Af
Ɗemngal ngenndi[2]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Lingala
Ko woni e mum
Wakere
windugo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Yangambi[3] woni ko bannge worgo maayo Konngo, ina woni e laawol R408 jokkondirngol e Kisangani 100 kiloomeeteer to fuɗnaange. Ooɗoo laawol noon alaa ɗo haaɗi, ina famɗi ɗo huutoree e sahaa toɓo, ina saɗi huutoreede e kala sahaa e hitaande. Laabi jokkondirɗi Yangambi e Weko e Isangi kadi ina pamɗi no feewi. Maayo ngoo ina rokka laawol gonngol e yah-ngartaa. Wuro ngo meeɗiino huutoreede e Aeroport Yangambi tokooso.
Wakati[4]
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]windugo
Hakindo toɓooli hitaande kala ko 1 835 milimeeteer (72,2 in).Lewru ut ko lewru ɓurndu yoorde, ko lewru feebariyee ɓuri yoorde. Asamaan oo ina heewi wonde duule seeɗa hay e nder yontaaji ɓurɗi yoorde.
Reservoir biyosfeer Yangambi windugo Winndannde mawnde: Reservoir Biyosfeer Yangambi 235 000 ektaar ladde saraaji Yangambi bayyinaama wonde nokku keeriiɗo e hitaande 1976, ina jeyaa e porogaraam UNESCO mo Neɗɗo e Biosfeer (MAB).
Reservoir Biyosfeer Yangambi ina waɗi laddeeji ɗiɗaɓi ɗi Pycnanthus angolensis e Fagara macrophylla, laddeeji toɓo ɗiɗaɓi ɗi ɓuuɓɗi, laddeeji toɓo ɗi Gilbertiodendron dewevrei, laddeeji ɓuuɓɗi ɗi Brachystegia laurentii e laddeeji ɓuuɓɗi.
Nokku oo ina waɗi nafoore mawnde to bannge keewal nguurndam nde tawnoo ina hoɗi e leɗɗe gonɗe e haɗde, ko wayi no Afrormosia (Pericopsis elata). Ko ɗoon kadi wonnoo galle kulle (Loxodonta africana cyclotis), kono jooni ɗe majjii e nokku hee. E hitaande 2018, wiɗto hollitii wonde ina woodi ƴiye (Pan troglodytes) e nokku hee.
Nokku wiɗto
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]windugo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Yiyngo hannde e nokku INEAC mo jamaanu koloñaal to Yangambi
E jamaanu koloñaal, Yangambi wonnoo ko galle Duɗal ngenndiwal jaŋde ndema e nder leydi Kongo (INEAC), gooto e nokkuuji wiɗtooji ndema e laddeeji ɓurɗi teeŋtude e winndere ndee.
Gese e laboratuwaaruuji jarriborɗi INEAC mahaa ko e laawol gonngol e daande maayo Konngo to bannge worgo, e laawol gonngol to bannge worgo maayo ngoo fotde 25 kiloomeeteer (16 mi). E kitaale 1930 wiɗtooɓe to INEAC njiyti jokkondire hakkunde leɗɗe nebam tenera, dura e pisifera. Palme nebam ina famɗi no feewi e saraaji Yangambi so en ƴeewtindiima e diiwanuuji daande maayo. Ɗum wayi ko no sabu ŋakkeende nguleeki jamma e nder duunde he, tawi ina jogii tolno ɓurɗo famɗude e Yangambi ko hedde 20 °C (68 °F).
Catal ngal ƴettii geɗe keewɗe ngam huutoraade e nder nokkuuji ceertuɗi e nder leydi ndii. Feereeji gadani mawnude ina ndokka ko ina tolnoo e 1 200 kg/ha soya. Njiylawu ladde hollitii wonde vursugol ngol ina waawi ɓeydude 80% haa 300%. E kitaale 1950 wiɗtooɓe INEAC njiyti banaana dessert biyeteeɗo ‘Yangambi km 5’ (AAA). Ooɗoo sifaa ina addana ɓiɓɓe leɗɗe tokoose keewɗe, ɗe mbelnaari mum en ina moƴƴi, ina ɓuuɓna hay e leydi mbonndi, ina haɗa ñawu nguu mboros ɓaleejo (black leaf streak). Won ko holliti wonde ndeeɗoo mbaydi ina waawi ummoraade e fuɗnaange Taylande, naatnaa e diiwaan Kilo-Moto to worgo-fuɗnaange Konngo, caggal ɗuum addaa Yangambi ko adii wolde adunaare ɗimmere.
Caggal jeytaare, INEAC wonti Duɗal ngenndiwal wiɗtooji e wiɗtooji ndema (INERA), woni duɗal Konngo. Kono tan, duuɓi capanɗe jeegom hareeji e ŋakkeende kisal politik addani nokku wiɗto Yangambi ustaade no feewi.
Ko ɓooyaani koo windugo Gila hitaande 2017, e ballal Dental Orop, nokku wiɗtooji laddeeji hakkunde leyɗeele (CIFOR) e gollodiiɓe heewɓe hakkunde leyɗeele e Konngo ina mbaɗa golle ngam waɗtude leydi Yangambi nokku keewɗo ƴellitaare, ganndal, e ndeenka.Eɓɓooje cakkitiiɗe ɗee ina njeyaa heen : moƴƴitingol leydi mbonndi, njuɓɓudi kesiri, wiɗtooji ko faati e leɗɗe e kullon ladde, ballal e gollotooɓe nokkuuji ɗii, e heblooji annduɓe laddeeji nokkuuji ɗii.
E hitaande 2018, Jardiin Botanique Meise e INERA peewnitii nokku leɗɗe Yangambi, ɗo 150 000 leɗɗe joorɗe mooftaa.
E hitaande 2019, suudu defte laamɗo ngam Afrik hakkundeejo (RMCA) udditi laboratuwaar keso biyoloji leɗɗe to Yangambi, ko adii fof e sifaa mum e nder Afrik worgo Saharaa.
Gila hitaande 2020, Yangambi ina jaɓɓoo tower (tower) gadano e nder maayo Konngo, mo Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Gent sosi.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ https://www.cifor.org/forets/en/maps/yangambi-biosphere-reserve/
- ↑ http://www.world-airport-codes.com/democratic-republic-of-the-congo/yangambi-7751.html
- ↑ https://en.m.wikipedia.org/wiki/Yangambi#CITEREFCorleyTinker2008
- ↑ http://www.unesco.org/new/en/natural-sciences/environment/ecological-sciences/biosphere-reserves/africa/democratic-republic-of-the-congo/yangambi/