Yumboes
Yumboe en ko tagooje ɓurɗe mawnude e nder daartol leñol Wolof (ko ɓuri heewde e Lebou [citation nécessaire]) Senegaal, Afrik hirnaange. Innde maɓɓe nde ɓe kuutortoo nde Bakhna Rakhna firti ko yimɓe moƴƴuɓe.
Limtol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Yumboes ko ruuhuuji maayɓe kadi, hono no tagooje keewɗe e nder diineeji Afrik nii, ko ɗe mbaydi daneeri perli. Ina wiyee sahaa e sahaa fof ina njogii gaasa kaalis. Eɗe ndarii fotde meeteruuji ɗiɗi.[1][2] Yumbo en ina nguuri les tule Paps, ina njalta ina njimra e lewru. Ɓe mbeltiima e dow taabal mawngal, ina ɗaminaa maccuɓe ɓe njiyataa so wonaa juuɗe e koyɗe. Yumbo ina ñaama gawri (ko ɓe ngujjata e yimɓe) e liɗɗi (ko ɓe nanngata e koye maɓɓe). Ɓe nodda koɗdiiɗo e jananɓe fof e ñalɗi maɓɓe.[3]
Ɓawo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ko anndaa tan e leƴƴi e dow yumbooji ko deftere Thomas Keightley wiyeteende Mitologie des faies. Keightley heɓi konngol mum ko e debbo gooto hoɗnooɗo to duunde Goree, saraaji Senegaal, nde o woni cukalel ndee. O naniino haala yumboe e juuɗe golloowo wolof gooto. Keightley teskiima no yumboes’en nanndirta e fenaande Oropnaaɓe. Eɗe njogii kadi nanndo e jinneeji taaniraaɓe sifotooɗi e leyɗeele Afrik keewɗe.
E nder pinal leñol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ñalnde Pottermore, yumbooji peeñii ko no elɓe galleeji Afriknaaɓe e maskotuuji kippu ngenndiijo Senegaal. Gooto e defte pijirlooji adventure tuugiiɗe e teleeji Knightmare ina hollita yumboes ko tagooje ladde, ñaamooɓe teewu. Jippaade e duunde maɓɓe ina addana ɓe ƴattaade joloowo oo. Yumboes feeñii ko no feereeji ballooji e nder deftere 2021 nde winndiyanke Naajeeriya, Natasha Bowen winndi. E nder deftere bizarro 2021 nde winndiyanke Urhobo biyeteeɗo Erhu Kome winndi, Yumboes ko tagooje tokoose ballooje e dogginde fedde Dharma/Cupid.
Himobe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Yumboe" is a Lebou word. Although the Lebou people speak the Wolof language, the Wolof language itself comes from the Lebou people, it was their original language. Goree is also Lebou country not Wolof. Various tribes also inhabit(ed) Jolof (Jallof).
- ↑ Keightley, Thomas. "The Fairy Mythology: Illustrative of the Romance and Superstition of Various Countries", George Bell and Sons (1892), pp. 495-496.
- ↑ Allardice, Pamela. Myths, Gods & Fantasy. ABC-CLIO (1991), p. 227. ISBN 978-0874366600