Yuniis Sahle
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Kenya |
| Innde | Eunice |
| Innde ɓesngu | Sahle |
| Wolde | Inngilisjo |
| Sana'aji | political scientist, university teacher |
| Employer | University of North Carolina at Chapel Hill |
| Position held | political scientist |
| Janngi to | University of Toronto, Queen's University |
| Doctoral advisor | Colin Leys |
| Award received | Fellow of the African Academy of Sciences |
Eunice Njeri Sahle ko ganndo faggudu e siyaas to leydi Keñiya. O wonii keeriiɗo e ƴellitaare faggudu e politik Afrik, o yaltinii defte keewɗe ɗe o winndi, ina heen deftere wiyeteende The Legacies of Julius Nyerere (2002), kadi ko o Fedde 2016 to Akademi Ganndal Afrik . Ko o jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Karolina worgo to Chapel Hill, o ardii fedde maɓɓe jaŋde Afrik e Afrik-Amerik (2012-2016, 2017-2021).[1]
Nguurndam
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Sahle jibinaa ko James K. Mugo, golloowo laamu to Nairobi, e debbo mum Esther. [2] [3] ɓesngu makko Angalteer ina joginoo ngalu keewngu, "ina joginoo mbaawka neldude sukaaɓe mum njeegomo to duɗe internat". O heɓi ƴoƴre e daartol yumma makko ko fayti e almuudo ɓaleejo Kenyaajo gadano jannguɗo to duɗal sukaaɓe rewɓe Limuru ; Sahle caggal mum hawri e oon almuudo nde o woni e duɗal jaaɓi haaɗtirde. [3] O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde Toronto, ɗo o heɓi BA e ganndal politik e ƴellitaare hakkunde leyɗeele e MA e ganndal politik, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Queen to Kingston, ɗo o heɓi PhD e ganndal politik. Ko Colin Leys ardii deftere makko doktoraa wiyeteende Demokaraasi e nder Malawi : Dowla, njuɓɓudi faggudu e njiimaandi neo-liberal.
Sahle naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina to Chapel Hill, o wonti porfeseer gardiiɗo to Departemaa maɓɓe to bannge jaŋde Afriknaajo, Afriknaajo Ameriknaajo e Diaspora. Ñalnde 1 lewru Yarkomaa 2012, o wonti hooreejo ndeen departemaa caggal nde Julius Nyang'oro woppi golle mum e nder njuɓɓudi jaŋde-atletik to duɗal jaaɓi haaɗtirde North Carolina . Caggal ɗuum o golliima haa 2016, kam e manndaa goɗɗo tuggi 2017 haa 2021. Ko kanko kadi woni hooreejo nokku jaŋde Afrik to UNC Chapel Hill. [4]
Sahle ko keɓtinaaɗo e ƴellitaare faggudu e politik Afrik. E hitaande 2002, kanko e David McDonald ɓe ndenndi deftere wiyeteende « Legacies de Julius Nyerere », deftere binndanɗe batuuji jowitiiɗe e dowlaaji Tansani biyeteeɗi oon . E hitaande 2004, kanko e Ngũgĩ wa Thiong’o ɓe mbinndi winndannde Diogenes ko fayti e Hegel e nder golle Chinua Achebe . E hitaande 2010, o yaltinii deftere wiyeteende Ordres mondiales, développement et transformation, deftere ko faati e njuɓɓudi winndereeri caggal wolde adunaare ɗimmere . Caggal ɗuum o winndi defte tati ko faati e jaŋde Afrik : Duundeere e geɗe renndo-pinal e nder Afrik hannde (2015); Demokaraasi, doosɗe leydi, e politik e nder Afrik (2017); e Hakkeeji Aadee e nder Afrik: Jeewte e Hareeji hannde (2019).
Sahle suɓaama Fedde Akademi Ganndal Afrik e hitaande 2016. Ko o Angalteer, omo waɗa njilluuji ñalnde kala to Chapel of the Cross, mo o wiyi wallitii "Chapel Hill [fuɗɗaade] nan'de ko galle".
Bibliyogaraafi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- (winndi e Daawuuda A. Makdonal) Leƴƴi Yuliyus Nyerere (2002)
- Jaagorgal winndere, ƴellitaare e waylo-waylo (2010)
- (ed.) Duundeere e geɗe renndo-pinal e nder Afrik hannde (2015)
- (ed.) Demokaraasi, doosɗe leydi, e politik e nder Afrik (2017)
- (ed.) Hakkeeji aadee e nder Afrik: Jeewte e hareeji hannde (2019)
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Moss, Gary (10 September 2013). "A live-changing moment". University Gazette. Retrieved 1 July 2025 – via University of North Carolina at Chapel Hill
- ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named "Sahle 2001". - 1 2 Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named "UNC 2013". - ↑ Cite error: Invalid
<ref>tag; no text was provided for refs named "UNC aaad".