Zanetor Agyeman-Rawlings
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Gana |
| Inditirde | Zanetor Agyeman-Rawlings |
| Innde ɓesngu | Agyeman, Rawlings |
| Ɗuubi daygo | 1 Korse 1978 |
| Ɗoforde | Gana |
| Father | Jerry Rawlings |
| Mother | Nana Konadu Agyeman Rawlings |
| Sibling | Amina Rawlings |
| Ɗemngal | Inngilisjo |
| Wolde | Inngilisjo |
| Writing language | Inngilisjo |
| Sana'aji | ngaɗoowo siyaasaje, general practitioner, physician, activist |
| Field of work | ngaɗoowo siyaasaje, activist, physician, general practitioner |
| Employer | general practitioner |
| Position held | Member of the Parliament of Ghana, Member of the 7th Parliament of the 4th Republic of Ghana, Member of the 8th Parliament of the 4th Republic of Ghana |
| Janngi to | Royal College of Surgeons in Ireland, Wesley Girls' High School, Achimota School, Ghana Armed Forces, Kofi Annan International Peacekeeping Training Centre |
| Member of political party | National Democratic Congress |
| Diina | Christian |
| Laawol ngol laamu anndani | https://zanetor.org/ |
Zanetor Agyeman-Rawlings (jibinaa ko ñalnde 1 suwee 1978 ) ko doktoor ko o dawriyanke, ko o daraniiɗo kampaañ, ko o ɓiy mawɗo hooreejo leydi Ganaa 4ɓo e les njiimaandi 4ɓo leydi Ganaa Ayeman (1993-2001). Ko kanko woni tergal parlemaa Kongres Demokaraasi Ngenndiijo ' ngam diiwaan Klottey-Korle e nder parlemaa 7ɓo, 8ɓo e 9ɓo Republique 4ɓo Ganaa e humambinnaajo.[1]
Nguurndam e jaŋde puɗɗagol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Agyeman-Rawlings jibinaa ko ñalnde 1 suwee 1978 to Akraa . O ummorii ko Dzelukope to diiwaan Volta . O naati duɗal North Ridge Lyceum e duɗal Achimota ngam jaŋde makko leslesre. Ndeen o heɓi bak makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wesley Girls to Cape Coast e hitaande 1996.
Nde tawnoo baaba makko ko gardiiɗo politik, nde o woni cukalel ndee, Zanetor ɓuri waawde huutoraade ko yumma makko, hono Nana Konadu Agyeman Rawlings . Zanetor naati duɗal jaaɓi haaɗtirde laamɗo to leydi Irlande ngam heɓde seedantaagal mum to bannge safaara. Omo jogii kadi seedanteeje e njuɓɓudi defansiyoŋ e njuɓɓudi hareeji e kiriis to duɗal jaaɓi haaɗtirde konu leydi Ganaa. O jogii kadi seedantaagal Master to bannge hareeji, jam e kisal (EMCPS) to Duɗal Jam e Heblo hakkunde leyɗeele Kofi Annan (KAIPTC). O jogii kadi seedantaagal Rewɓe, Jam e Kisal ummoraade e Duɗal Faggudu Londres/Kofi Annan Duɗal Heblo Jam hakkunde leyɗeele, Wasiyaaji Politik e golle ballondiral Jam to Duɗal Heblo Jam hakkunde leyɗeele Kofi Annan, Koolaaɗo kuuɓal Haɓde e Owre e Haɓde e Kaɓirgal Puccitgol Staff e Ghanad Forces Yiylotooɗo ummoriiɗo e nokku janngirde jam hakkunde leyɗeele Kofi Annan.
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Golle safaara
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Agyeman-Rawlings golliima e doktoor e nder golle kuuɓtodinɗe e fuɗɗoode golle mum . O tawtoraama eɓɓooji e eɓɓooji keewɗi ngam haɓaade hakkeeji rewɓe e sukaaɓe e moƴƴinde cellal e nder leydi Ganaa.
Golle neɗɗankaagal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Ko o neɗɗankaagal, Agyemang Rawlings, ardiima golle keewɗe ngam wallitde yimɓe wonɓe e musibbaaji. E lewru suwee 2015, o ardii kippu ngam rokkude kaɓirɗe ngam wallitde wonɓe e musiiba yiite Goil Oil e ilam, tawi ko fotde 150 Ganaajo maayi heen, heewɓe kadi ngummii. O mahi kadi ponto ngam renndo Osu Anorhor ngo wallitii ustude haala ilam e yah-ngartaa weeɓɗo e nder renndo ngo. E lewru marse 2014, Rawlings wonnoo ko koɗo teeŋtuɗo e Batu keeriiɗo rewɓe Afriknaaɓe e nder njuɓɓudi batu crans-Montana ko faati e Afrik e gollondiral hakkunde Fuɗnaange-rewo to Dakhla, tawi faandaare mum ko ƴellitde winndere ɓurnde neɗɗaagal e nde aldaa e paltoor.[2]
Nguurndam neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Zanetor Agyeman-Rawlings ina jogii sukaaɓe tato. Ɗiɗi e sukaaɓe tato ɓee ko Mr. Herbert Mensah, jom ngalu Ganaajo, hooreejo Rugby Afrik. Ko o Kerecee’en.