Jump to content

Aglaonice

Iwde to Wikipedia
Aglaonice
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
InditirdeἈγλαονίκη Taƴto
Ɗuubi daygounknown value Taƴto
ƊofordeThessaly Taƴto
Date of deathunknown value Taƴto
WoldeAncient Greek Taƴto
Sana'ajiastronomer Taƴto

Aglaonice (Gerek ɓooyɗo: Ἀγλαονίκη, Aglaoníkē, jillondirɗo e αγλαὸς (aglaòs) « lewlewndu » e νίκη (nikē) « nasaraaku ») ko ganndo ɓooyɗo Tesaliyanke e nder Armaaji ɗiɗi Moral Plutarque.[1] Ko o ɓiɗɗo debbo Hegetor walla Hegemon.[2] Date makko laaɓtaani, kono ina gasa tawa o woniino e golle won e sahaaji hakkunde cakkital teeminannde tataɓere hade Iisaa e joofnirde teeminannde adannde caggal jibineede Iisaa. Kono tan, Richard Stothers ina hollita wonde Aglaonice ina waawi wonde ko tafngo, walla ko neɗɗo ko adii teeminannde joyaɓere, mo leƴƴanɗe ƴellitii e jamaanu Plutarch.

Wiɗtooɓe Tesali ina nganndiraa e nder ngam waawde jippinde lewru e asamaan. Plutarch e ganndo Argonautica fof ina mbiya wonde Aglaonice ina waawi teskaade lewru, tee ina peewnitoo ƴettude lewru ngam hawrude e mum en. No e nder lewru wooturu nii, lewru ina heddii ina yiyee, Peter Bicknell hollitii wonde e nder nguurndam Aglaonice ina waɗi lewru niɓɓiɗndu teeŋtundu, ɗum noon ina waawi saabaade no mbaawka makko teskaade lewru wallirta waɗde fenaande ƴettude lewru ina waawi hoolkisaade.

Kono tan, miijo Bicknell ngoo ina ñiŋaa sabu ko ɗum huunde nde alaa ɗo haaɗi e ganndal koode, e sabu mum firtude ko ɓuri heewde e seedeeji binndaaɗi ɓooyɗi ɗii.

E wiyde ganndo biyeteeɗo Argonautica, ko ƴettugol lewru Aglaonice woni sabaabu konngol « ɓuuɓnude lewru e hoore maa », firti ko addude musiiba e hoore maa.

Semmbe pinal

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Gooto e ɓulli tagofeere Wenus ina wiyee Aglaonice. O jeyaa ko e 999 yimɓe taariindi walla taariindi njiylotooɗi e lowre ndonu Judy Chicago, jokkondirndi e nokku ɗo Aspasia waɗnoo e nder fedde wiyeteende The Dinner Party.

Waktuuji rewɓe e nder ganndal

  1. Template:Cite encyclopedia
  2. Plutarch, "De defectu oraculum" 416F ff.