Jump to content

Akachi Adimora-Ezeigbo

Iwde to Wikipedia
Akachi Adimora-Ezeigbo
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
Innde ɓesnguEzeigbo Taƴto
Ɗuubi daygo1947 Taƴto
ƊofordeEastern Region Taƴto
ƊemngalIgbo Taƴto
WoldeInngilisjo, Igbo Taƴto
Sana'ajiwriter, journalist, novelist, professeur des universités, poet Taƴto
Janngi toJanngirɗe Laagos, University of Ibadan Taƴto
Academic degreeBachelor of Arts, Master of Arts Taƴto
Award receivedNigeria Prize for Literature Taƴto
Laawol ngol laamu anndanihttps://akachiezeigbo.org/ Taƴto
Personal pronounL484 Taƴto

Akachi Adimora-Ezeigbo // ⱘ ko binndoowo e jannginoowo leydi Naajeeriya, mo golle mum bayyinaaɗe ina mbaɗi defte, jimɗi, daartol juutngol, defte sukaaɓe, binndanɗe e jaayndeyaagal.[1] Ko kanko woni keɓɗo njeenaaje keewɗe e nder leydi Najeriya, ina heen njeenaari Najeriya ngam binndol.[2]

Akachi Adimora-Ezeigbo jibinaama, mawni ko e Fuɗnaange Nijeer, kono jooni ina wuuri to Lagos. Ko kanko woni ɓiɗɗo gadano Joshua e Kerecee’en Adimora kadi ina jogii banndiraaɓe joy. O woppi feccere e nokkuuji laddeeji e feccere e nder wuro ngoo, o hawri e ɗee geɗe ɗiɗi, ko wayi no caggal e settingol daartol sukaaɓe makko e fijirde mawɓe. Hay so tawii o jibinaa ko e Fuɗnaange Nijeer, o wuuri ko e nokkuuji ceertuɗi e nder leydi ndii – Fuɗnaange, Fuɗnaange e Hirnaange. O yahiino no feewi e nder Afrik, Orop e to USA.

O heɓi dipolom makko Bachelor (BA) e Masters (MA) e ɗemngal Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e Ph.D makko. gila Duɗal Jaaɓihaaɗtirde ngal Ibadan, to leydi Niiseer. Omo jogii kadi Dipoloma Postgraduate to Jaŋde (PGDE) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos.

Jannginoowo, binndoowo, binndoowo, ñiŋoowo, jaayndiyanke, jaayndiyanke, e gardiiɗo, o toɗɗaa jannginoowo Engele to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos e hitaande 1999. O jannginii e ndeeɗoo duɗal jaaɓi haaɗtirde, e nder Departemaa Engele, gila e hitaande 1981. O ardii departemaa Engele e hitaande 1997 e 1998, gila e hitaande 2002 haa 2005, e 20009. E lewru suwee 2015, o ummiima e duɗal jaaɓi haaɗtirde Fedde Ndufu-Alike, Ikwo, Ebonyi State, to Fuɗnaange-rewo leydi Nijeer, ɗo o jokki e jannginde almudɓe e jannginooɓe ɓurɓe famɗude e jannginooɓe.

O resi porfeseer Chris Ezeigbo e ɓe njogii ɓiɓɓe tato.

Ko humpito golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

O jannginii e duɗe hakkundeeje e duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe hade makko wonde jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde. Tergal e yiilirde jaayɗe ɗiɗi to Lagos – jaaynde wiyeteende Independent (1992-1995) e jaaynde wiyeteende Post Express (1997-1999). Nde o woni e jaayɗe ɗiɗi ɗee, o winndiino binndanɗe, o winndiino binndanɗe teskinɗe, o jokkii heen binndanɗe keewɗe. O wonii golle njuɓɓudi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, o woniino gardiiɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal fotde duuɓi ɗiɗi (1992–1994) e gardotooɗo duɗal jaaɓi haaɗtirde Engele e hitaande 1997/98. O wonii kadi e njuɓɓudi saal e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni balloowo gardiiɗo saal e nder saal Moremi e Annexe Moremi tuggi 1981 haa 1984 ; jom suudu suudu Madam Tinubu gila 1994 haa 1996, jom suudu suudu Amina gila 1996 haa 1997.

Kaalis leydi Naajeeriya gila 1995 haa 1997, cukko hooreejo fedde winndooɓe rewɓe Naajeeriya (WRITA) gila 1998 haa 2000. Hannde ko kanko woni cukko hooreejo gadano P.E.N. Naajeeriya e koolaaɗo kuuɓal kaalis fedde WRITA National.

Yiylaade wiɗto

Toɓɓere jaŋde leslesre : O ƴeewtindiima ko ɓuri 160 eɓɓaande jaŋde leslesre hitaande sakkitiinde to Unilag (B.A. (Hons.), 1986–2015). Kadi, haa jooni, eɓɓaaɗe 12 to Duɗal Jaaɓihaaɗtirde Fedde Ngenndiije Dentuɗe, Ikwo (2015–2022).

Jaŋde caggal duɗal (Masters) : O ƴeewtindiima ko ina ɓura 100 diisnondiral M.A. hakkunde 1986 e 2015 to Unilag.

Postgraduate (Ph.D.) : E gardagol makko, kanndidaaji 12 keɓii doktoraa mum en e dow jam, ɓe keɓii dipolomaaji maɓɓe hakkunde 2003 e 2018 to Unilag. jooni o woni ko e ƴeewde janngoowo doktoraa (PhD) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Alex Ekwueme to Ndufu-Alike, to diiwaan Ebonyi.

Diploma Jaaɓi-haaɗtirde (PGD): O ardii almuɓɓe jeegom e nder porogaraam Diploma Jaaɓi-haaɗtirde to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Lagos Hakkunde 2012 e 2014.

Ƴeewndo yaajngo/ƴeewndo karallaagal

Waɗiino ƴeewndotooɗo/ƴeewndotooɗo yaajɗo e duɗe jaaɓi haaɗtirde ceertuɗe (15) e nder leydi ndii:

Duɗal jaaɓi haaɗtirde Obafemi Awolowo, wuro Ile-Ife

Duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Benin

Duɗal jaaɓi haaɗtirde Kalabar

Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos

Duɗal jaaɓi haaɗtirde Ilorin

Duɗal jaaɓi haaɗtirde dowla Abia

Duɗal jaaɓi haaɗtirde ganndal e karallaagal Rivers State

Duɗal jaaɓi haaɗtirde rimɗinoowo (RUN), Mowe, diiwaan Ogun

Duɗal jaaɓi haaɗtirde Onabanjo, Ago-Iwoye, diiwaan Ogun

Duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya, Nsukka

Jaami'aare lesdi Lagos (LASU)

Duɗal jaaɓi haaɗtirde Alkawal, Ota, dowla Ogun

Duɗal jaaɓi haaɗtirde Ibadan

Duɗal jaaɓi haaɗtirde Babcock, to Ilisan-Remo, to diiwaan Ogun

Duɗal jaaɓi haaɗtirde Amerik to leydi Najeriya, Yola, diiwaan Adamawa

Duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos (2019).

Janngude njilluuji

O yilliima leyɗeele keewɗe, e nder heen kala o janngii e golle makko.

E lewru Oktoobar/Noowammbar 1993, o yilliima gure jeegom Angalteer – Londres, Bristol, Lecester, Liverpool, Manchester, Nottingham – o rokki jaŋɗeele e nder deftere makko adannde nde o winndi e daartol juutngol, Ritmeeji nguurndam, daartol Nijeer hannde. Ko Karnak House (bayyinoowo makko to Londres) yuɓɓini njillu nguu. E lewru mee 1998, o woniino koɗo to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Edinburgh e nder batu binndol to Burn, to Ecoppi. O janngi kadi e golle makko to Evangelische Akademie, to Bad Boll, Almaañ, e lewru oktoobar 2000 e kadi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Humboldt to Berlin, e lewru mee 2002. O tawtoraama "Wakkati ñalngu binndol" e lewru abriil 2002, to Duɗal jaaɓi-haaɗtirde KwaZulu, Afrik worgo Natal, to Dur. O woniino e batu PEN hakkunde leyɗeele 2002 yuɓɓinaangu to Maseduwaan. o hollitii winndannde makko to Indaba to fedde defte hakkunde leyɗeele Zimbaabwee to Harare tuggi 25 sulyee haa 2 ut 2003.

Tergal

O jeyaa ko e pelle janngirɗe keewɗe ko wayi no Fedde Binndi Naajeeriya, Fedde Ɗemɗe Jamɗe Naajeeriya. O woni tergal cemmbiɗngal nder yoga e pelle winndooɓe nden ɓe hawti bee, PEN lesdi Naajeeriya, PEN Nigeria, Fedde Winndooɓe Naajeeriya (ANA) e Fedde Winndooɓe Rewɓe Naajeeriya (WRITA).

Ko kanko woni cukko hooreejo gadano fedde PEN Nigeria. O woniino hooreejo kaalis leydi ANA gila 1995 haa 1997, o woniino cukko hooreejo gadano fedde winndooɓe rewɓe leydi Najeriya. Ko kanko woni hannde gardiiɗo kaalis WRITA.

Binndanɗe timmuɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Gaa gaa yaltinde ko ɓuri 60 deftere janngirnde e nder jaayɗe nder leydi e hakkunde leyɗeele e no boowe e nder defte e waɗde daartol makko juutngol feeñde e nder antolooji joy, Adimora-Ezeigbo yaltinii defte capanɗe jeetati (48).

O yaltinii defte 23 ngam sukaaɓe (ko ɓuri heewde e majje ko e jaayndeeji), o woniino jannginoowo sukaaɓe e duɗal aljumaa e sahaa kala omo waɗa jeewte e sukaaɓe e nder duɗe e nder fedde rewɓe e dow toɓɓe ko wayi no pinal e ƴellitaare sukaaɓe e nder leydi Najeriya, nehdi sukaaɓe e jaŋde suka debbo, ekn.

  1. Geoffrey Kwadwo Gyasi, "Interview with Nigerian Writer, Akachi Adimora-Ezeigbo", Munyori Literary Journal, via Geosi Reads, 22 August 2013.
  2. "Akachi Adimora-Ezeigbo", African Books Collective.