Jump to content

Akarigbo mo Remo

Iwde to Wikipedia
Akarigbo mo Remo
honorific

Akarigbo mo Remoland woni tiitoonde laamɗo mawɗo e nder gure capanɗe tati (33) ɗe laamu Remo woni e nder diiwaan Ogun e nder leydi Najeriya[1][2] Laamorde laamu nguu ko Sagamu walla Shagamu anndiraaɗo kadi Ishagamu nde waɗi gure sappo e tati (13) nder gure cappanɗe tati jeyaaɗe e Laamu Remo. Wurooji sappo e tati ɗi Sagamu kawri toon e hitaande 1872 ngam ɓeydude kisal[3] ko : Offin ( ɗo galle laamorɗo Akarigbo woni ɗoo), Makun, Sonyindo, Epe, Ibido, Igbepa, Ado, Oko, Ipoji, Batoro, Ijoku, Latawa e Ijaaba.[4] Noogaas (20) heddiiɓe ɓee ngoni: Ipara, Ikenne, Ogere, Okun-owa, Ilisan, Ibese, Ode Remo, Ilara, Isara, Irolu, Akaka, Ikorodu, Odogbolu, Emuren, Imota, Ijede, Gbogbo, Ikosi, Ijesa- Ijebu.[5]Ɓawo

Akarigbo mo leydi Remoland

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Obas'en Remo ɗon woodi gila laamiiɗo Oyo bi'eteeɗo Obanta sosi laamu Ijebu e gartugo laamiiɗo Akarigbo haa nokkuure hirnaange laamu man bana hedde fuɗɗam karnuwol 16th. Tiitoonde nde Obas Remoland rokkaa ndee, hono Akarigbo, ko ngam teddinde ooɗoo laamɗo gadano e leñol maɓɓe.

Joɗnde Akarigbos adannde ndee wonnoo ko e nokku biyeteeɗo Remo sara Offin, gure ɗiɗi gonɗe to bannge hirnaange jooɗorde laamu hannde ndee. E gargol njulaagu jiyaaɓe to Dahomey e hareeji hakkunde mawɓe Abeokuta e laamɓe Dahomey, eggugol mawngol Yoruba en ummoraade e nokkuuji Abeokuta e hirnaange Dahomey fuɗɗii eggude feewde fuɗnaange ngam semmbinde njiimaandi Akarigbos e dow yimɓe e nokku oo. Ɓeydi ɓeydude ŋakkeende kisal, ko ɓuuɓri Laamu Oyo to worgo Ijebus e Jihaaduuji Hausaland ɗi Kaliifa Fulɓe biyeteeɗo Usman dan Fodio ardii. Ngam haɓaade ɗeen kulhuli, Akarigbo en e ardiiɓe pelle ceertuɗe cosi wuro Sagamu hannde ngoo, ngam wonde nokku ɗo yimɓe dogooɓe hareeji ɗii ngoni ɗoo e worgo e hirnaange.

Terɗe galleeji laamɓe nay ina mbaawi yahde e jooɗorde Akarigbo, ɓeeɗoo yimɓe iwdi ko e ɓiɓɓe Akarigbo gadano oo. Laamɗo leydi Remoland hannde oo ko mawɗo leydi ndii, hono Oba Babatunde Adewale Ajayi, Torungbuwa II, o ƴetti laamu ñalnde 7 lewru Duujal hitaande 2017, o woni Akarigbo 19ɓo leydi Remoland.[6]Tuugnorgal

"Akarigbo woni hooreejo gure 33 Remo, seede wi'i". Jaaynde Ngenndi. 17-07-2017. Keɓtinaa ko 15-10-2019.
"Wuro Remo nder Ogun Naajeeriya Guide". www.njulaagu.com. Keɓtinaa ko 15-10-2019.
Smith, Robeer Sidney (1988). Laamuuji Yoruba. Jaaɓi-haaɗtirde Wiskonsin. ISBN 9780299116040.
Adeniyi, Ayuba (2010-11-15). "Taariindi Makun/Sagamu: Iwdi, Eggugol e Koɗki e nder Sagamu". Keɓtinaa ko 15-10-2019.
"Wurooji mawɗi e nder Ogun". Wurooji mawɗi e nder Ogun. 2017. Ƴeewtaa ko ñalnde 3 lewru nduu.
"Kewu Laamu Oba Adewale Babatunde Ajayi, Laamiiɗo Akarigbo & Laamiiɗo Lesdi Remo | Prof. www.yemiyosinbajo.ng. Heɓtinaama 23-10-2019.

Leñol timmungol iwdi Akarigbo limtaa les ɗoo:

Aderan, Debolu, Gbelu, Lokusade, Anoko et Odumena

Mo so meeɗi wiyde jogaade akarigbo dariima ina foti wonde e leñol dow ngol