Alice Bailey

Jinsu | debbum ![]() |
---|---|
Ɓii-leydiyankaaku | Biritaani-Mawndi, Dowlaaji Dentuɗi ![]() |
Sooma | Alice La Trobe-Bateman ![]() |
Married name | Alice Ann Bailey ![]() |
Innde | Alice, Ann ![]() |
Innde ɓesngu | Bailey ![]() |
Ɗuubi daygo | 16 Korse 1880 ![]() |
Ɗoforde | Manchester ![]() |
Date of death | 15 Bowte 1949 ![]() |
Place of death | 𞤚𞤵𞤬𞤵𞤲𞤣𞤫 𞤐𞤭𞤴𞤮𞤪𞤳 ![]() |
Father | Frederic Foster La Trobe-Bateman ![]() |
Wolde | Inngilisjo ![]() |
Sana'aji | writer, astrologer ![]() |
Laawol ngol laamu anndani | https://www.lucistrust.org/fr/books/alice_bailey_books ![]() |
Represents | theosophical doctrine ![]() |
Alice Ann Bailey (dubi daygo nyalnde sappo e jeewenyi tati 16 lewru silo hiitade dubi alif 1880 - 15 morso e nder dubi alif 1949) wonnoo winndiyanke defte ɓurɗe sappo e naayi dow ɗemɗe teosofi, e wonnoo gooto e winndiyankoore arandeeji ngam huutoree ko New Age. Bailey jibini bana Alice La Trobe-Bateman, nder Manchester, Ingiltere.[1] O dilli Amerik nder hiitade silto dubi alif 1907, to o waɗi ɓurna fu nder nguurndam maako bana mawɗo e jannginoowo
Nguurndam
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Cukaagu e nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Bailey jibinaa ko e nder galle alɗuɓe, jom jawdi en hakkundeeji, e nder Egliis Angalteer, o heɓi jaŋde kerecee en laaɓtunde.
Taariiha maako wi'i wakkati o mari duuɓi 15, nyande 30 Juko hitaande 1895, Bailey yi'i koɗo, "...gorko juutɗo, ɓorniiɗo limce Orop'en, ɓorniiɗo wuttudu" o wi'i mo o mari haaje heɓugo hakkilanki hoore maako ngam heɓugo kuuɗe ɗe o yiɗi waɗugo. Ɗum wonti sosde e bayyinde defte 19, wondude e golle jaŋde e miijaade ɗe njottii « ko ina wona leyɗeele winndere ndee kala ».
E duuɓi 22, Bailey waɗii golle linjiila jowitiiɗe e YMCA e konu Angalteer. Ɗum nawi mo to leydi Inndo, ɗo o fotti e hitaande 1907 e jom suudu makko garoowo, hono Walter Evans. Ɓe kawri, ɓe njahi Amerik, ɗo Evans wonti almuudo Episkopaal. Dewgal ngal duumotaako, Bailey pusɗi, heɓi ceergal. O yalti e sukaaɓe maɓɓe tato caggal nde ɓe ceerti no feewi e hitaande 1915. Ndeen rewi heen ko yonta caɗtuɗo mo o golli e nder cafrirde sardi ngam wallitde hoore makko e sukaaɓe ɓee.
Wondude e Fedde Teosofi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Sigil Fedde ndee ina waɗi maandeeji Swastika, Hoodere Daawuuda, Ankh, Aum e Ouroboros
Bailey yiyti Fedde Teosofi e golle Helena Petrovna Blavatsky. Fedde Teosofi hollitii wonde Bailey naati heen ko e hitaande 1917. Teosofi biyeteeɗo Joy Mills hollitii wonde e hitaande 1918 o naati tergal e Fedde Esoterik fedde nde. Teosofist Bruce F. Campbell teskiima, "O yaawi umminde e darnde mawnde e nder fedde Ameriknaare renndo Adyar, o yahri to galle laamorɗo mum to Krotona to Hollywood. O wonti gardiiɗo jaaynde mum, The Messenger, e tergal goomu toppitiingu Krotona." E hitaande 1919, Foster Bailey (1888-1977), potnooɗo wonde gorko makko ɗiɗaɓo, wonti binndoowo ngenndiijo fedde teosofi. Ɓe resndi hitaande 1921.
Teosofist yaltinii tonngooɗe seeɗa gadane e golle mum gadane, Initiation, Human and Solar, (hello 762) kono caggal ɗuum o dartii sabu dalillaaji ɗi Bailey innitiri "kaɓirgal teosofi e jikku jaɓoowo". Bailey « saliima « neo-teosofi » Annie Besant » , o gollodii e Foster Bailey ngam ɓeydaade dañde doole e nder Taƴre Amerik. E wiyde Teosofist biyeteeɗo Josephine Maria Davies Ransom, o wonti e nder dille "Back to Blavatsky" yahruɗe yeeso, ɗe Mr. e Mrs. Foster Bailey ardii ɗum.
Foster Bailey". O holliti yiɗde makko e fedde Esoteric e nder renndo Teosophical; kono, eɓɓooje makko ngam ƴellitde renndo ngo ronkaama, kanko e gorko makko ɓe ndiiwaa e golle maɓɓe.
E wiyde daartoowo diine biyeteeɗo Olav Hammer, binndanɗe Bailey gadane jowitiiɗe e jokkondiral mum e Tibetnaaɓe njaɓɓaama no feewi e nder renndo ngoo, kono hooreejo renndo ngoo, hono Annie Besant, naamndii ko Bailey wiynoo ko jokkondirde e « Tibetnaaɓe » , o acciri Bailey en riiweede e fedde nde. E wiyde Bailey, o ari ko yiyde renndo ngoo ko laamuyankeewu, ina jeyaa e « geɗe hakkille leslese ».
Lucis Hoolaare
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Winndannde mawnde: Hoolaare Lucis
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Alice e Foster Bailey cosi Lucis Trust e hitaande 1922. Golle mayre ina njeyaa heen Duɗal Arcane, Moƴƴere Aduna, Triangles, jaaynde yaltunde lewru kala ina wiyee The Beacon, e sosiyetee bayyinoowo defte, ko adii fof ko yiɗde yaltinde defte Bailey keewɗe. Duɗal Arcane ina rokka jaŋde e ardorde e nder miijo rewrude e binndanɗe tuugiiɗe e miijooji gonɗi e defte Bailey. World Goodwill ina yiɗi ɓamtude jokkondiral moƴƴal hakkunde yimɓe rewrude e moƴƴere, nde ɓe cifotoo ko "yiɗde e golle". Ndeen "golle" ina waɗi ballal Fedde Ngenndiije Dentuɗe. "Triangles" ko pelle yimɓe tato jaɓooɓe jokkondirde e miijo ñalnde kala e miijaade jokkondiral aadee moƴƴal, yiytude annoore e yiɗde ruttaade e hakkillaaji e ɓerɗe aadee, rewi heen ko huutoraade Noddaango Mawngo. Alaa e sago neɗɗo kala jokkondira e miijo mum e sahaa gooto ñalnde kala kadi ina ƴetta tan ko waktuuji seeɗa. Alice e Foster Bailey cosi "Sosiyetee bayyinoowo Lucifer" ("'Lucifer' e 'Lucis' ummorii ko e daande helmere wootere, lucis woni mbaydi Latin firti ko annoore). Caggal duuɓi ɗiɗi walla tati gadani ɗii, innde ndee waylaama wonti "Lucis Publishing Co." 1923, e ballal Foster Bailey, Alice Bailey sosi Duɗal Arcane, ngal jeyaa ko e Lucis Trust.Ngol duɗal ina rokka binndanɗe jaŋde, janngingol miijo, e jaŋde ardiinde tuugniinde e binndanɗe makko.
Bailey jokki golle mum haa o maayi e hitaande 1949.
Miijooji mawɗi
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Rajooji semmbe jeeɗiɗi ɗii
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Binndanɗe Bailey ina mbaɗi heen baylagol laaɓtungol "caɗeele jeeɗiɗi" ɗe kolliraa ko semmbeeji gonɗi caggal e gonɗi e nder kala peeñgol. Ɗe nji’etee ko doole tagoore aduna e emanaaji Allaagu gonɗi les njiimaandi geɗe kala. Rajooji ɗii ina cifaa ko jokkondirɗi e hakkille aadee, e daɗndo leƴƴi, kam e tagopeeje e koode asamaan. Miijo lewru jeeɗiɗi ina tawee e golle Teosofi. Campbell winndi wonde Bailey, "... ko kañum adii ƴellitde miijo lewru jeeɗiɗi, hay so tawii noon ina waawi tawaade e gertooɗe e nder binndi Teosofiiji gadani ɗii."Njaajeendi jeeɗiɗi ndii ina feeñi kadi e nder filosofi diine Hindu.
Koolkisagol koode esoterik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Koolondiral koode esoterik ina jeyaa e janngirɗe Alice Bailey "Hakkille mo duuɓi mum ngalaa", ɗe o wiyi ko Jaagorgal makko Tibetnaajo biyeteeɗo Djwhal Khul rokki ɗum en.
Astrologues esoteric en jokkuɓe e janngirɗe Bailey ina keewi tuugnaade e golle mum en e defte makko joy biyeteeɗe Treatise on the Seven Rays, haa teeŋti e deftere tataɓere nde ɓuri teeŋtude e annduɓe koode. Astronomie makko esoteric ina haalee e ƴellitaare hakkille ruuhu e caɗeele oon ƴellitaare.
Sellinde esoterik
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Janngingol Bailey e sellinde ko adii fof ko jokkondiral ruuhu e neɗɗaagal, hakkunde ruuhu e tagoore. E miijo makko, kala ñawu ina jogii ɗaɗol mum timmungol e nder won e sifaaji nguurndam ruuhu cokaaɗo walla cokaaɗo. Ko zuum wazi, sellinde ina fawii e yaltinde ruuhu, cfum woni tabitinde jokkondire peeñcfe hakkunde ruuhu e neɗɗaagal ɗo neɗɗaagal siforii ko kuutorgal baylagol ruuhu. Ittugol caɗeele e ɓuuɓri, ko ɗum woni iwdi feccere mawnde e ñawu nguu. Laawol sellinde ngol fof ko miijo, hakkille sellinde ɗum e sahaaji jokkondire miijooji ngam haɗde sabaabuuji ñawu nguu. Sellinde wonta otomatik ɗo golloowo nattii ardineede semmbeeji, doole, caɗeele, tawa ina jeyaa heen nadiiji ko nokku gooto focus, abstract ina jokkondiri caggal e golle ɗo haani kono sellinde ina ardineede tawa alaa e sago.
Doosɗe neɗɗo
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]E nder jokkondire e janngirɗe Teosofiiji ɓennuɗe,>Bailey jannginii wonde neɗɗo ina waɗi.
Monad (ɓurɗo Alla, hoore mum goonga)
Soul (hakkille toowɗo, Yiɗde tagoore, hakkille toowɗo)
Neɗɗaagu nguu ina waɗi geɗe tati
Hakkille les (hakkille)
Emooji walla tagoore koode
Ɓanndu ɓanndu e etere
Kala heen fannu tati tagoore lesre ndee ina siforee no "ɓanndu" walla aura semmbe nii, ina yiyee no feewi e feeñninde hoore mum walla ruuhu goonga oo. Ruuhu ina hiisee wonde ko mbaydi neɗɗo tigi-rigi golloowo walla huutortoo geɗe tati neɗɗaagal. O haali kadi ɗiin "otooji" walla "koppi", e waylude "ɓanndu hakkille", "ɓanndu koode", walla "ɓanndu ɓanndu". Ɓanndu "etheric" ɓuri jokkondirde e cellal ɓanndu, ina yi'ee wonde ko kañum woni semmbinoowo nguurndam neɗɗo tawa ina woni e ɓanndu.[self-published source?] (p. 172) (p. 33) Ƴeew kadi: Ɓanndu ɓuuɓndu. Hakkille e tagoore ɓernde ina njiyee ko no auras nii. walla fannuuji semmbe ɗi golle ngaandi ngoni batte ɗiɗmere. (hello 411)
- ↑ American Astrology magazine, September 1937