Alice Borchardt
| Jinsu | debbum |
|---|---|
| Ɓii-leydiyankaaku | Dowlaaji Dentuɗi |
| Innde | Alice |
| Innde ɓesngu | Borchardt |
| Ɗuubi daygo | 6 Yarkomaa 1939 |
| Ɗoforde | New Orleans |
| Date of death | 24 Morso 2007 |
| Place of death | Houston |
| Sibling | Anne Rice |
| Wolde | Inngilisjo |
| Sana'aji | writer, novelist |
| Genre | romance |
Alice Borcherdt (Alice Allen O'Brien jibini nder New Orleans nder liiyru Oktoobar yande 6, hiitade dowgu alif 1939). O go'oto nder go'oto e go'oto. Baaba maɓɓe Howard, mo kuugal postaal, walli mo ngam heɓugo kardi library maako arande e duuɓi 7. "Ɗo ko dokkal ɓurngal keɓalmi", Borchardt wi'i nder nder nder haalde e nder hitaande 1999 to Austin American-Statesman. Baabi maako, Katherine, o debbo mo o janngini Alice ngam o yiɗi heɓugo kuuɗe maako.
Nguurndam
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Alice Allen O’Brien jibinaa ko to New Orleans ñalnde 6 oktoobar 1939. O jeyaa ko e miñiraaɓe rewɓe nayo. Baaba maɓɓe Howard, golloowo posto, walli mo e ɗaɓɓude kaayitaaji makko gadani e nder defterdu nde o yahrata e duuɓi 7.[1] "Ko dokkal ɓurngal moƴƴude ngal meeɗ-mi heɓde", Borchardt wiyi e yeewtere nde o waɗdunoo e hitaande 1999 e jaaynde Austin Ameriknaajo-Dowla.
Galle O’Brien ummiima to Richardson, to Teksas, nde Alice woni suka. O fuɗɗii golle makko e nder wuro Houston, ɗo o hawri e gorko makko, Cliff, o resi ɗum, o wuuri duuɓi keewɗi.
Caggal nde o waɗi duuɓi 30 e golle infirmiyee liggorteeɗo, Borchardt ina jogori ustude gollotooɓe to opitaal ɗo o gollotoo ɗoo. Debbo makko biyeteeɗo Anne, binndoowo keɓtinaaɗo gila e duuɓi capanɗe tati, hirjini Alice, walli ɗum heɓde agent, winndi ɗum nate defte makko keewɗe.
Maayde Borchardt ñalnde 24 sulyee 2007, ko binndoowo sirlu biyeteeɗo Bill Crider, sehil makko, habri ɗum ñalnde heen. Jaaynde wiyeteende Houston Chronicle yaltinii balɗe joy caggal ɗuum. Gaagaa gorko makko e miñiiko debbo, hoɗnooɗo to Rancho Mirage, Borchardt woppii miñiraaɓe mum debbo biyeteeɗo Tamara Tinker mo wuro Daly, Kaliforni, Karen O’Brien e Micki Jenkins mo Dallas ; e ɓiɓɓe mawniiko ɗiɗo, hono Kiristofer T. Rais mo Los Angeles e Daniyel Tinker mo Oakland.
Golle binndol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Borchardt ina yahra e duuɓi 50 nde deftere makko adannde e nder defte makko jeeɗiɗi, hono Devoted (1995), yaltinaa e jaaynde wiyeteende Dutton Penguin. Ina gasa tawa o ɓuri anndeede ko e deftere tati Legends of the Wolves, ko fayti e ɓowɗi e nder Rome e yontaaji hakkundeeji (Wolf Silver, Jemma Wolf, e Laamɗo Wolf). Regeane mo alaa ko woni e mum oo e tedduɗo Maeniel, kamɓe ɗiɗo fof ko ɓe wayluɓe mbaadiiji -Maeniel ko mboddi ndi won heen ko gorko, Regeane ko debbo mo won heen ko mboddi-, ina kaɓa e mawɓe ƴattooɓe, laamɓe ƴaañiiɓe e naatgol ɓurngol mawnude. Deftere sakkitiinde e nder deftere ndee yalti ko e hitaande 2001.
Defte
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Dewondirɗo (Pinguin Dutton, 1995)
Feere (Dutton, 1996)
E nder wuro Farayse wiyeteengo Chantalon, e teeminannde sappoɓiire, Bishop Owen e laamɗo mum Elin, ina njuɓɓina doole mum en e hare tiiɗnde ngam haɓaade njiyaagu Viking en, kono nde Owen yalti ngam ɗaɓɓude ballal e banndiraaɓe mum, Bretonnaaɓe nanngi ɗum, Elin heddii tan ko daranaade Chantalon.
Leƴƴanɗe tati Wolves
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Wolf kaalis (Defte Del Rey, 1998)
Pawn mo yiɗaa e nder peeje Rome e jamaanu Charlemagne, Regeane ko kaaw mum bonɗo fotndi ɗum joom barbaar mo anndaaka. Waawaa salaade mbele o janfa mo no debbo mboddi mbaylotoondi mbaadi, o haawnii e mboddi ni66iri ina 6uuccoo e yaasi dame wuro ngoo.
Jemma mboddi (Del Rey, 1999) – ko adii filmo mboddi kaalis
No doole doole Rome jaalɗinirɗe ɗee njuɓɓinirta Gaul Druid ɓooyɗo nii, hare mawnde fuɗɗii hakkunde Maeniel, baylotooɗo mbaadi, jommbaajo, e Dryas, debbo almuudo Druid doole noddaango ngam halkude mo.
Laamiiɗo wolde (Del Rey, 2001)
Ndee deftere ina hollita Regeane e sehil mum hunniiɗo, hono Maeniel, gonɗo e neɗɗo mboddi, e nder leydi Itali, e nder yontaaji niɓɓi. E nder udditgol cliffhanger, maccuɗo Sakson dogɗo hisni Regeane e maayde e nder ɓuuɓol Alpine. Nde ɗiɗo ɓee njiɗi reentaade e nder dewal ɓadiiɗo, ɓe njiyti abbott mad e les njiimaandi ruuhu jinneeji njiylotooɗi, Bear, gardinooɗo konu ragtag bandiiji e monk en mbaɗti zombie. Hay so ɓe ndogi e ballal Maeniel, Beer ina rewi heen, ina felliti jogaade ɓanndu mboros e ɓeydude doole mum. Maeniel ƴetti kuugal ummoraade e Charles (Charlemagne) ngam ƴeewde nokkuuji geɗe leydi e politik yeeso konu laamɗo oo nde Charles ina taƴa Lombardi e laamɗo mum jom doole en, hono Desederius. E nder ɗuum, Hugo, ɓiy-yumma Regeane, jom jawdi en, ina yeewtida e ruuhu Bear, tawi ina nanngaa e peeje Desederius ngam nanngude Maeniel. Ko moƴƴi tan, Regeane e Sakson ngari e sahaa ngam hisnude mo.
Taariikaaji Gine
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Laamɗo debbo mbootu (Del Rey, 2001)
Ɓiɗɗo debbo laamɗo paaniyanke doole, Guinevere mawni ko e les ndeenka Druid e gorko-wolf mbayliigu, Maeniel, haa nde siñoowo Merlin dooli mo ngam timminde daɗndo makko no laamɗo Arthur nii.
Jaambaaro jom suudu (Del Rey, 2003)[5]
E nder jamaanu niɓɓo Angalteer, maagiyaŋkaagal ladde e majjere ina njogii doole. Haa jooni nde Guinevere jaɓi doole Jappeere laamu Dragon, o fotnoo ko hulɓinaade Sakson en, o foti ko fiyde ko adii ngam reende leñol makko. E oon sahaa gooto, Lancelot AKA Blackleg, ɓiy Maeniel jibinaaɗo e mboddi, ina foti hollirde hoore mum wonde neɗɗo e jaambaaro.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Obituaries; Alice Borchardt, 67; author wrote historical romance novels in second career after nursing". Mary Rourke. Los Angeles Times. August 3, 2007. California; Metro; Metro Desk; Part B; Pg. 8.