Jump to content

Alma Flor Ada

Iwde to Wikipedia
Alma Flor Ada
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
InndeAlma, Flor Taƴto
Ɗuubi daygo3 Siilo 1938 Taƴto
ƊofordeCamagüey Taƴto
Sana'ajichildren's writer, writer Taƴto
EmployerEmory University, University of San Francisco Taƴto
Award receivedLatino Book Awards, Premio Ohtli, Belpré Medal Taƴto
Laawol ngol laamu anndanihttp://www.almaflorada.com/ Taƴto

Alma Flor Ada jibini nder Camagüey, Cuba nder tati lewru 1 ɓiiru hiitade dowgu alif 1938, to Modesto Ada Rey e Alma Lafuente. O mawni nder La Quinta Simoni, wuro wuro wuro wuro juulirde Cuban Ignacio Agramonte. O jibinaa nder saare moolotooɓe, mawɓe, e jannginooɓe, o mawni o nanngii haalaaji aada ɗi nana, baaba, e kawtal maako ɓe mbinndini.[1] To o duuɓi 15, o jaɓɓi juulde fifteende ngam jaŋde etee nder United States, ngam non o fuɗɗi nguurndam maako bana neɗɗo mo ɗon ɗemɗe ɗiɗi.

Alma Flor Ada jibinaa ko to Camagüey, Kubaa ñalnde 3 lewru Yarkomaa 1938, e galle Modesto Ada Rey e Alma Lafuente. O mawni ko to La Quinta Simoni, galle jeyaaɗo e galle laamorɗo Kubaa biyeteeɗo Ignacio Agramonte. O jibinaa ko e galle daartooɓe, yimooɓe, e jannginooɓe, o mawni ko e nande daartol aadaaji ɗi neene makko, baaba makko e kaaw makko njuɓɓinta. E duuɓi 15, o yeeyti fedde quinceañera ngam yahde duɗal summer to Amerik, ko noon o fuɗɗorii nguurndam makko e ɗemɗe ɗiɗi.

Caggal nde o timmini jaŋde makko leslesre to Kubaa, o dañi bursi ngam yahde duɗal jaaɓi haaɗtirde Loretto Heights. Ko ɗoon o adii hawrude e diisnondiral hakkunde Meksiknaaɓe-Ameriknaaɓe, ko ɗum jiytugol ngol o heɓi e golle makko ngam weltinde keewal. Caggal hitaande to duɗal jaaɓi haaɗtirde Barry to Miami, o heɓi Dipolomaaji jaŋde Hispanooji e njeenaari ɓurndi moƴƴude to duɗal jaaɓi haaɗtirde Madrid. O timmini doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Katolik Pontificia to Peru. O heɓi njeenaari mbayliigu annduɓe Fulbright, o toɗɗaa kadi ganndo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Radcliffe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard, o feewni deftere makko ngam yaltinde ɗum, wiyeteende Pedro Salinas: El diálogo creador.

E hitaande 1970, kanko e sukaaɓe makko nayo ɓe ngummii haa abada to Amerik. O woni ko e diiwaan Marin, to Kaliforni, omo jogii taaniraaɓe njeenayo.

  1. Zipes, Jack, ed. (2004). The Norton anthology of children's literature : the traditions in English (1st ed.). New York: W.W. Norton. p. 1988. ISBN 9780393975383.