Jump to content

Amsalu Aklilu

Iwde to Wikipedia
Amsalu Aklilu
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɗuubi daygo2 Siilto 1929 Taƴto
Date of death19 Bowte 2013 Taƴto
Sana'ajiorientalist Taƴto
Janngi toUniversity of Tübingen Taƴto

Amsalu Aklilu (2 suwee 1929 – 19 desaambar 2013) ko ganndo tedduɗo e ɗemngal Amharic, kadi ko jannginoowo ɗemngal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Addis Abeba,[1] ko neɗɗo mawɗo e nder jaŋde Ecoppi. O jibinaa ko to Dessie, Wällo, o naati duɗal eklesiya nokku oo, caggal ɗuum o naati e duɗal hakkundeewal Holy Trinity, to Addis Abeba. O heɓi bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Keer, doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tübingen to Almaañ.

O yaltinii defte ganndal keewɗe, binndanɗe e ƴeewte (binndaaɗe e ɗemngal Amharic, Almaañ e Engele), kono maa o siftore haa abada sabu Dictionnaire Engele-Amharic, nde o yaltini e G. P. Mosback e hitaande 1981, nde ƴeewtaama no moƴƴi,[2] rewi heen ko ɗemngal makko Amharic-Engele 1986, kadi ƴeewtaama no moƴƴi.[3] O yaltinii kadi saggitorde Amharic-Aarabeeɓe kono o wuuraani haa joofni muulngo saggitorde makko Amharic-Almaañ.

Gaagaa jannginde e nder Duɗal Jaŋde Ɗemɗe to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Addis Abeba, o golliima e golle njuɓɓudi keewɗe, ina jeyaa heen Deenoowo Duɗal Janngugol Ɗemɗe, hooreejo departemaa ngam Departemaa ɗemɗe e binndol Ecoppi e tergal e yiilirde toppitiinde e nder jaaynde wiɗtooji Ecoppi.

"E hitaande 1997, Amsalu ummiima Hamburg, leydi Almaañ ɗo o wonti jannginoowo ɗemngal Amharic e Ge'ez ngam janngirde Afrik e Ecoppi. Toon golle makko ina njeyaa e jannginde Amharic e Ge'ez e janngooɓe janane e naatde e daartol diiwaan makko." e pinal.... O golliima toon haa hitaande 2002."[4]

p. 223. Gelaye, ko Geti. 2014. E nder siftorde Amsalu Aklilu 1929-2013. Etiyopi 17:223-226.

Irvine, A. K. 1976. Jaaynde Duɗal Fuɗnaange e Afrik 39:708

Unset, Piyeer. 1988. Janngirɗe Afrik worgo-fuɗnaange 10.2/3:193-195.

Jaaynde Addis. Hitaande 2013.