Charles Babbage

Iwde to Wikipedia
Charles Babbage
ɓii aadama
Jinsudamngel Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuUnited Kingdom of Great Britain and Ireland Taƴto
InditirdeCharles Babbage Taƴto
InndeCharles Taƴto
Family nameBabbage Taƴto
Ɗuubi daygo26 Bowte 1791 Taƴto
ƊofordeLondon, Walworth Taƴto
Date of death18 Yarkomaa 1871 Taƴto
Place of deathMarylebone Taƴto
Manner of deathnatural causes Taƴto
Cause of deathkidney failure Taƴto
Place of burialKensal Green Cemetery Taƴto
Dee/goriiwoGeorgiana Whitmore Taƴto
MarudeBenjamin Babbage, Henry Babbage Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Writing languageInngilisjo Taƴto
Field of workmathematics, analytic philosophy, computer science Taƴto
EmployerUniversity of Cambridge Taƴto
Position heldLucasian Professor of Mathematics Taƴto
Educated atPeterhouse, Trinity College, Totnes Grammar School, King Edward VI Community College Taƴto
ProfessorshipLucasian Professor of Mathematics Taƴto
Academic degreeBachelor of Arts, Master of Arts Taƴto
DiinaNasaaraankore Taƴto
Contributed to creative workEncyclopædia Metropolitana Taƴto
Notable workanalytical engine Taƴto
Archives atCharles Babbage Institute, Rare Books and Special Collections Taƴto
Influenced byAda Lovelace Taƴto
Award receivedFellow of the Royal Society, Gold Medal of the Royal Astronomical Society, Fellow of the Royal Society of Edinburgh, Fellow of the American Academy of Arts and Sciences, Knight of the Royal Guelphic Order Taƴto
Depicted byCharles Babbage, FRS (1792-1871) Taƴto
Has works in the collectionScience Museum Taƴto
Copyright status as a creatorcopyrights on works have expired Taƴto

Charles babbage (o daayaama nyalde 26 lewru Silto hiitande nduungu alif 1791) lesdi London kawtal hurre Lesdi uroper Charles Babbage hakkooke [1][2][3]foodutuɗo taagugo'o na'urawal kufuuta e nɗer duniiyaru o maayi e nyalɗe 18 lewru yarkuma hiitande ndunngu alif 1871) nder gelle smart Lebone kawtal hurre lesdi uroper o fiilosofaajo annduɗo anndal lemngal lissafi kawtuɗow anndal jeytul kumfuutawol too nder duniiyaru o janngi janngirde digeri e ɗow anndal limngal too les ndaatal mertal enjiniyare

Maarango babbage[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ɗou heebeti sabanije bulwee too dou modiitarde daayurde Charles babbage Amma Oxford dictionary of biography e waaditande too daayurde babbage e 44 Crosby row Walworth road London lisde ingila 8 kawtal larcom Street e walworth road emo tunto tarajedin dou hakketi yande daayingo mak e nder waadi mako nder the time kama yalnde 26 lewru selto Sai bamɗi ko, winndeti yiyoore o daayurde Charles babbage e dowgu go,o saalide hiitade 1791 e littafiwol rajista ngal Coco St Mary's newington Landon o hallita yiyore Charles babbage o waadite baftisma e ƴande 6 lewru silto hiitade dowgu alif 1792 o baawita dowgu daagyugo taa 1791 babban c 1850 babbage o go,otojow too nder bekkol Benjamin babbage e detsy plumleigh teape daayurde mako ou kawtardo Banki e willian praed e praed 8 Co too fleet Street Landon e nder 1808 laayal babbage be eggite too hungo wuro rowdens ta huunare

Teignmouth e saree dowgu 8 be lillete Charles babbage yoohutungo jaangerde lisde alphington jikke Exeter gamma hemgo jaangerde grammar King Edward VI e Totnes South devon Amma jaamumako waadite howtungo too Dou cherles babbage o Neste jangirde holmwood wandi dalibije 30 e Baker Street Enfield Middleser Les reverend Stephen freeman (15) jaangerde artunde taa baade combridge o foodite e modibbo takkobe ndaatal bishara amma Jangirde Totnes wooduden dowgu 16 Ko 17 didowre o modibbo Oxford e Lew Charles babbage o yaarete matakiwal classics too Jami,are combridge heebite jaabengu

Janngirdee jami,awol combrid charles babbage[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

ender lewru yarkoma e nduungu 1810 dou ariite ekkitta, ngomo anndaal anndol lissawol ngal zamanu o jinngite Robert woodhouse Joseph lauis Lagrange e Marie agnesi e sa'ere nond o nannite semtungo too ɗou ekkotungo anndal lissafije ɗe jamiaje Babbage John Hershel george peacock e wobbe sooba,en kowtardow be dowgu 1812 kuma ɓe laatiike e hitaande ndunngu alif 1812 kuma ɓe laatiike baade Edward Ryan e dimma almajirijow babbage o laatiike membarjo woobbe yimmbe kama ba ghost club damtido too benkeje yimmbe allahntalaka e kama extractor club wooje hokkoke hurre gamma jaabutuke membaje wuro hauka e nder 1812

Babbage hoote peter hause combrige hakkoke baba andudo andal lissafije amma o heeyiti jannde digiriwal na,eto wango jarrabawaje e dowgu alif 1814

Ɓaawo jannde e combrige kwalejin[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Bisa laakareje e inde babbage o yawitande laccawal wudo laamurde andal tawarije e dimma fellow of the royal society e 1816 ɓaawo henyungo jinnde o teetite lamuwal o wadintayi nasarakow e nde 1816 o laatiike

Maidee Charles babbage[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

O maayidow e ƴande 18 liiyru yarkoma dowgu alif 1871

Kowjee babbage[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Babbage o howweti kowjee anal kimiyyaje taa daatal mathematics engeniyaare political economic kimiyyaje kumfuuta

Andal lissafije Charles babbage[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Babbage waadite janngirdee kwalejin e trinity kwalejin combrige



Beekol cherles babbage[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

  1. charles whitmore
  2. dugal bramhead more
  3. betsy plumleigh teape
  4. benjamin babbage

Hiimoɓe[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

  1. https://en.m.wikipedia.org/wiki/Charles_Babbage#cite_note-babb-2
  2. https://en.m.wikipedia.org/wiki/Charles_Babbage#cite_note-Whalen1999-1
  3. https://archive.org/details/charlesbabbagefa00hala