Jump to content

Eugénie Le Brun

Iwde to Wikipedia
Eugénie Le Brun
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuMisra Taƴto
InditirdeEugénie Le Brun Taƴto
InndeEugénie Taƴto
Innde ɓesnguLe Brun Taƴto
PseudonymNiya Salima Taƴto
Ɗuubi daygo1873 Taƴto
ƊofordePari Taƴto
Date of death16 Yarkomaa 1908 Taƴto
Place of deathCairo Taƴto
Dee/goriiwoHusayn Rushdi Taƴto
Sana'ajiwriter Taƴto
DiinaDiina Lislaama Taƴto

Eugénie Le Brun, ganndiraaɗo kadi Madame Rushdi (maayi ko ñalnde 16 oktoobar 1908) ko ganndo debbo jibinaaɗo to Farayse, ko o jom suudu salon, ko o sehil Huda Sha'arawi.

Nguurndam puɗɗam e dewgal

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Le Brun jibinaa ko Farayse, o mawni ko e galle toowɗo. O janngii no feewi, o tawtoraama no feewi nguurndam hakkillaaji Farayse elite. Ko o ɓiy galle mo alaa ko woni e mum so wonaa kisal kaalis, nokku mo Le Brun jogori arde e nder renndo ngo, maa won ko jogori arde e darnde jom suudu makko garoowo oo.

Le Brun hawri e jom leydi Ejiptnaajo mawɗo biyeteeɗo Huseyn Rushdi Pasha e sahaa nde o woni e Farayse. Rushdi jibinaa ko e galle alɗuɗo iwdi Turki to Kayhayɗi, o neldaa caggal leydi ngam janngude to Geneve, caggal ɗuum to Farayse. Le Brun resi Rushdi mo haa jooni wonti gardiiɗo jaagorɗe leydi Ejipt tuggi 1914-1917. Nde Rushdi timmini jaŋde mum to Farayse, Le Brun arti e makko to Kayhayɗi e hitaande 1892 ngam timminde golle keewɗe e nder laamu koloñaal Misra.

Eugénie Le Brun

Caggal nde o ummii to Kayhayɗi, o ƴetti jaŋde diine nde o haani, Le Brun naati e Lislaam.[1] O hollitii wonde e nder wiɗtooji laaɓtuɗi e Quraan e ko luurdi e ko yimɓe hirnaange ɓee ngoongɗini koo, Lislaam ina waawi wonde doole rimɗinɗe, ina rokka rewɓe hakkeeji keewɗi teeŋtuɗi.[2] Ko noon ne kadi, o ƴetti nafoore e nuunɗal lislaam wonande rewɓe, o heewi tawtoreede ñaawirɗe lislaam. Ko yiytaa e bonanndeeji rewɓe e nder dewgal ɗi Le Brun seedtii e kuule ñaawooɓe, maa won ko ɓuri teeŋtude e deftere makko, Harem et les Musulmanes.[3] O etinooma teeŋtinde ceergal hakkunde lislaam e diine e mbayliigaaji ɗi njuɓɓudi diineeji bonɗi e yimɓe doole mbaɗi e mum.[2]

Le Brun ɓeydi heen wonde golle Misranaaɓe keewɗe ɗe keewi siforaade ko lislaam, ko goonga ko kuule renndo tan.[1] Teeŋti noon, o miijinoo ko (yeru) ɓuuɓnude e seerndude rewɓe, ko ɗum huunde nde lislaam ɗaɓɓi. Nde tawnoo o yiytii nguurndam harem nde o ummii to Kayhayɗi, Le Brun miijii wonde ko ardiiɓe hirnaange ɓee mbaɗata hakkillaaji mum en e joofnude golle ɗee, ko ɗum huunde nde hollirta ko njuɓɓudi renndo ɓurndi mawnude e ittude rewɓe toowɓe e nder renndo. E nder Harem et les Musulmanes, Le Brun hollitii wonde politik hirnaange ina siimta ko woni tan ko feccere galle ɗo rewɓe e sukaaɓe mbaɗata nguurndam mum en ñalnde kala...[rewɓe] ina kaalda e nokkuuji ngam koye mum en e nder cuɓagol ngol ɓe keɓata e laabi ɗi degereeji maɓɓe teskini e heɓde jawdi e martabaaji.[4]

Le Brun ina sikki wonde feere ɓurnde moƴƴude ngam haɓaade seerndude renndo e renndo ko golle hakkilantaagal. Ko noon ne kadi, o jaɓɓorii salon rewɓe mawɗo yontere kala e nder galle makko to Ejipt fuɗɗoraade e cakkital kitaale 1890.[5] So tawii ko adii fof ko haala binndol, toɓɓe salon ɗee ina keewi yeewtude ko fayti e politik tiiɗɗo. Won ɗo Le Brun teskiima wonde toɓɓe ɗee ina njahdi e feminism, sinemaa, naiveté Ameriknaaɓe, murto Boxer, firo koyɗi, haa e Karl Marx.[6]

Atelier de Mme Vigée Lebrun - Eugénie Tripier Le Franc

Gaagaa mooɓondiral salon yontere kala, Le Brun ina daranii kadi jaŋde rewɓe. O hollitii wonde so tawii gollal debbo gadanal ko e galle mum, omo waawi waɗde ngal gollal no moƴƴi so tawii o janngii no feewi.[6] E nder Les Répudiées, Le Brun wiyi ina haani jaŋde rewɓe miskineeɓe kam e eliteeji. Teeŋti noon e Le Brun janngi nguurndam rewɓe gollotooɓe e galleeji ballitooji koye mum en sabu ŋakkeende gorko. Caggal nde ɓe ngonti rewɓe walla ɓe worɓe maɓɓe ngoppi tan, Le Brun tawi ko ɓuri heewde e rewɓe miskineeɓe ngalaa lowre renndo ngam fawde heen, ina poti golloraade e nokkuuji mum en. O hollitii wonde ko huunde nde renndo ngoo foti waɗde ngam rokkude rewɓe fof jaŋde.

Jokkondiral e huuda sha’arawi

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Huuda Sha`arawi. hade mum ittude apostolnik mum aada

Le Brun ina joginoo sehilaagal tiiɗngal e hooreejo leydi Ejipt, hono Huda Sha'arawi.[7] Sha’arawi ina yahra e salonuuji ɗi Le Brun yuɓɓini e kitaale 1880 ɗo golle renndo ko wayi no veiluuji yeewtetee. Le Brun hollitii Sha'arawi wonde mbaydi ndii ina darii e laawol yahrude yeeso rewɓe Misra, ɗum addani Sha'arawi feeñde e yeeso yimɓe caggal ɗuum.[8] Sha'arawi kadi yiyri Le Brun ko jannginoowo mo alaa ko nafata, jogiiɗo batte juutɗe e ƴellitaare hakkille makko, kadi ko o baawɗo wonde, caggal maayde Le Brun e hitaande 1908, Sha'arawi winndi e nder deftere makko : « Mi ariino tuugnaade no feewi e makko ». wasiyaaji makko moƴƴi kono hay caggal maayde makko miɗo nana ruuhu makko ina yaaji e yeeso am So miɗo jogori waɗde huunde, miɗo heewi joofnude ngam naamndaade hoore am ko o miijotoo, so mi nanii jaɓgol makko miɗo yahra yeeso". 9]

Le Brun winndii defte e ɓataakeeji keewɗi e nder nguurndam mum. Ko ɗeeɗoo ɗiɗi njaltinaa e innde fenaande "Mme. Rachid-Pacha Niya Salima" to Pari:

Rachid-pacha niyya salima (1902). Harem e juulɓe. F. Yuwen. ISBN 0253313414.

Rachid-pacha niyya salima (1908). Les Rewooɓe. Sosiyetee binndol e binndanɗe. OCLC 492718089.

bannge portal Ejipt

  Portal nguurndam

  Portal rewɓe

Salonuuji e renndooji binndol rewɓe e nder winndere aarabeeɓe

Doggol daraniiɓe hakkeeji rewɓe

Waktuuji suɓngooji rewɓe gadani e nder leyɗeele ɓurɗe heewde juulɓe

Waktu hakkeeji rewɓe (ko wonaa woote)

Waktuuji suɓngooji rewɓe

^ Jump up to: a b Batu hakkunde leyɗeele ko faati e daartol rewɓe (9 oktoobar 2012). Haalaaji jooni e nder daartol rewɓe. Rootledge. ISBN 978-0-415-62386-5.

^ Juppude haa: a b Nupur Chaudhuri; Margaret Strobel (1 lewru Yarkomaa 1992). Rewɓe hirnaange e imperiyaalisma: koolondiral e reentaade. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana. ISBN 0-253-20705-3.

^ Niya SALIMA (fewre [ɗum woni H. Ruchdi Pacha.]) (1902). Harems e juulɓe Misra. Harfeere. Feliks Yuwen.

^ Amaal Amiire; Lisa Suhair Majaj (2000). Going Global: Jaɓɓungal hakkunde leyɗeele rewɓe winndooɓe aduna tataɓo. Jaaynde ganndal hakkille. ISBN 978-0-8153-3606-8.

^ Margot Badran (1 abriil 1996). Feminist en, Lislaam, e Leñol: Jinnaaɗo e waɗde Ejipt hannde. Jaaynde jaaɓi-haaɗtirde Princeton. ISBN 1-4008-2143-6.

^ Juppude haa: a b Ahdaf Soueif (10 suwee 2012). Kartal Yiɗde. Muulngo Bloomsbury. ISBN 978-1-4088-3829-7.

^ "Rewɓe hakkunde leyɗeele e dille rewɓe e nder Ejipt 1904-1923". Mediteraane.org. 2004-12-02. Arsiif ko gila e asli mum ñalnde 15-03-2018. Keɓtinaa ko ñalnde 11-05-2014.

^ "Huuda Shaarawi: Nguurndam mum ummoraade". Jaabawol.com. Keɓtinaa ko ñalnde 11-05-2014.

↑ Huda Shaarawi (lewru Yarkomaa 1987). Duuɓi Harem: Ciftorɗe debbo Ejiptnaajo (1879-1924). Jaayndeeji rewɓe to CUNY. ISBN 978-0-935312-70-6.

Jokkondire yaajɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Haalaaji jooni e nder daartol rewɓe. Batu hakkunde leyɗeele dow taariiha rewɓe, 2012, p 161–165.

Rewɓe hirnaange e imperiyaalisma: koolondiral e reentaade. Nupur Caudhuri, 1992, hello 37-56.

Yiytere Feminist e nder binndi rewɓe Misranaaɓe tato mbayliigu teeminannde. Margot Badran, hitaande 1988, p. 16-17.

Going Global: Jaɓɓungal hakkunde leyɗeele rewɓe winndooɓe aduna tataɓo. Amal Amireh, hitaande 2000, hello 158-164.

Daartol ɓesngu e nder Fuɗnaange hakkundeejo: Galle, jawdi, e jinnaaɓe. Beshara Dumani, 2003, hello 92-95.

Miijooji gadani ɗi daartoowo gooto e dow rewɓe e nder leydi Ejipt e sahaa mbayliigu. Lusiya Sorbera, hitaande 2013, h 22.

Kartal Yiɗde. Ahdaf Souyef, 2011, hello 236-238.

Duuɓi Harem: Ciftorɗe debbo Ejiptnaajo. Huuda Sha’arawi, firo. Margot Badran, hitaande 1987, hello 87.

Doggol defte e dow Worldcat

Janngugol jokkungol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nupur Chaudhuri, Margaret Strobel (1992). Rewɓe hirnaange e imperiyaalisma: koolondiral e reentaade. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana. ISBN 0253313414.

Beshara Doumaani (2003). Daartol ɓesngu e nder Fuɗnaange hakkundeejo: Galle, jawdi, e jinnaaɓe. Duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi New York. ISBN 0791456803.

Ruula Kuwaas (2006). "Kapiteen maayo e nder hakke mum: Naatde e miijo rewɓe Huda Shaarawi". Jaaynde ganndal rewɓe hakkunde leyɗeele. Jaaynde ganndal rewɓe hakkunde leyɗeele. ISSN 1539-8706.