Jump to content

Farid Esack

Iwde to Wikipedia

Farid Esack (jibinaa ko e hitaande 1955 to Wynberg, Cape Town) ko ganndo juulɗo Afrik worgo, binndoowo, daraniiɗo politik, ganndiraaɗo luulndaade apartaayd, toɗɗagol makko e Nelson Mandelaa komisariyaajo potal hakkunde rewɓe e worɓe, e golle makko ngam kaaldigal hakkunde diineeji.

Farid Esack
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuSawdafirika Taƴto
InndeFarid Taƴto
Ɗuubi daygo8 Mbooy 1955 Taƴto
ƊofordeWynberg Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajitheologian, university teacher, writer Taƴto
Field of workAnnduki laaminkeehi, Islamic theology Taƴto
Janngi toUniversity of Birmingham, Sankt Georgen Graduate School of Philosophy and Theology Taƴto
Academic thesisSide-by-side with the other : Towards a Qur'anic Hermeneutic of religious pluralism for liberation Taƴto
DiinaDiina Lislaama Taƴto

Nguurndam adanɗam

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Esack jibinaa ko e galle juulɓe miskineeɓe to wuro wiyeteengo Wynberg to wuro Kap. Nde o woni cukalel ndee, kanko e yumma makko ɓe ndartinaama e doole, ɓe mbaɗti wonde "ɓe ngonaa ɓaleeɓe" e nder kuule sariya nokkuuji fedde. E duuɓi jeenay, Esack naati e dille ummital Tablighi Jamaat, nde o heɓi duuɓi 10 o woni ko e janngude e madrasah (duɗal diine). Nde o heɓi duuɓi 15 o heɓi bursi ngam jokkude jaŋde Lislaam to leydi Pakistaan. Nde o ummi Pakistan e hitaande 1974 o wonti kadi hooreejo nokkuure fedde haɓantoonde apartaayd, wiyeteende National Youth Action, o nanngaama laabi keewɗi e juuɗe polis kisal.[1]

Esack waɗi duuɓi jeetati ko almuudo to Jamiya Uloom-ul-Islam ɗo o wonnoo janngoowo Maulaana Abdul Aziz. ɗo o timminirta porogaraam aadaaji Dars-i-Nizami ngam janngude lislaam e wontude mawlana walla diine juulɗo. No o holliri e fuɗɗoode deftere makko On Being a Muslim nii, won e almudɓe makko caggal ɗuum naati e Taliban to Afganistaan. Nde o mawni e hoɗdiiɓe makko Kerecee’en, Esack wonti ƴattoowo diineeji goɗɗi e nder leydi Pakistaan.

Nguurndam caggal

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Farid Esack

Nde o arti Afrik worgo e hitaande 1982, Esack naati e golle fedde sukaaɓe juulɓe Afrik worgo. Kanko e terɗe tati goɗɗe, ɓe njalti fedde nde e hitaande 1984, ɓe mballiri sosde fedde juulɓe haɓantoonde apartaayd wiyeteende Muslims Against Oppression, nde wayli innde mum caggal ɗuum, nde wonti Call of Islam, nde wonti fedde teeŋtunde e fedde Demokaraasi Dentunde. Esack yeewtidii e teemedde batuuji seppooji, o jokkondiri e luutndiiɓe apartaayd hakkunde diineeji, o wonti kadi hooreejo e nder kawral diineeji winndere ngam jam.[1] Esack sosi Call of Islam e Adli Jacobs e ɓiyiiko gorko biyeteeɗo Ebrahim Rasool, caggal ɗuum wonti hooreejo leydi Kap worgo, kadi ko nulaaɗo Afrik worgo to Amerik. Tuggi 1984 haa 1989, Esack wonnoo ko gardiiɗo ngenndiijo noddaango lislaam. Ɗuum timminii yiɗde makko hawrude e feccere ɗiɗmere neɗɗaagal makko – diine e golle diine. O haaliino e nder seppooji, o waɗii wirwirnde politik, o tawtoraama pelle hakkunde diineeji luulndiiɗe apartaayd. O wonti gardiiɗo teeŋtuɗo e batu winndereyankeewu jowitiingu e diine e jam. Natal teskinngal ko mo o woni e yahde, omo jogii Qur’aana e junngo makko, e les njiimaandi bannge CPSA.[2]

E hitaande 1990 Esack ummii Afrik worgo ngam jokkude jaŋde mum diine. O heɓi doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham, to leydi Angalteer, o waɗi kadi jaŋde makko caggal doktoraa to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sankt Georgen, to Frankfurt, to leydi Almaañ.[3]

Esack ina jokkondiri kadi e fedde wiyeteende Positive Muslims, fedde daraniinde wallude juulɓe wonduɓe e VIH e nder Afrik. Porogaraamuuji juulɓe moƴƴi ina mbaɗi heen haɓaade, lobbude, e golle wiɗtooji, kono ko ɓuri teeŋtude e golle fedde nde ko wasiyaaji e ballal yimɓe wonduɓe e VIH/SIDA.[4]

E lewru mee 2005, Farid Esack waɗii yeewtere ɗiɗmere Mandelaa nde Duɗal Pays-Bas ngam Afrik worgo, to Amsterdam, yuɓɓini.

E hitaande 2007-2008 Esack wonnoo ko jannginoowo njillu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard to Cambridge, to leydi Massachusetts.[3]

Esack wonnoo ko Komiseer ngam potal rewɓe e worɓe e nder Afrik worgo, o jannginii e nder duɗe jaaɓi-haaɗtirde Western Cape, e Hamburg, e nder Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde William & Mary e Seminaar Diine Union (NY) e nder Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Xavier to Cincinnati. O wonii hannde jannginoowo ganndal lislaam to duɗal jaaɓi haaɗtirde Johannesburg, to Afrik worgo.[3]

Ko kanko woni mawɗo catal BDS to Afrik worgo. Ko kanko ardii boykot duɗal jaaɓi haaɗtirde Ben Gurion ngal duɗal jaaɓi haaɗtirde Johannesburg.[5]

E hitaande 2013, Esack wiyi wonde BDS woɗɗitiima yimde "shoot the Jew" e nder jimɗi e nder seppo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Wits. "Eɗen ngoɗɗitoo koye men e yimde ndee jimɗi e miijooji mum. Kadi, ustude yahuud en fof e ɓuuɓri sionist ko njiyaagu tawa ko mo waɗata ɗum. Njiyaagu ko njiyaagu kadi njiyaagu ko huunde hulɓiniinde." Esack kadi woppii nafoore nde kewu nguu rokki ƴaañooɓe fedde nde. O wiyi « ko huunde mettunde kono wonaa ko sikkanooka wonde wallidiiɓe Israayiil ina njogori tiiɗnaade e yimde ndee jimɗi ». "Fayndaare e ngonka seppo ngoo wonnoo ko e heddii ko hare ɓurnde mawnude ngam haɓaade apartaayd Israayiil, e njiimaandi Israayiil ndi rewaani laawol e ƴattaade hakkeeji Palestiin."[6]

E hitaande 2015 e nder 132 maayɗo e njanngu nguu e nder leydi Farayse, Esack ƴetti konngol ngam haɓaade leyɗeele hirnaange ɗe mbaɗnoo hareeji e leyɗeele juulɓe, ɗe mballitii e njiimaandi leyɗeele juulɓe. "Mi duwaaki Pari; mi ñaawataa hay gooto. Hol ko waɗi mi waɗde ɗum? Mi alaa ko mbaɗatmi heen," "Miɗo ñawi e ɗaminaare duumiinde ngam ñaawde. Miɗo woɗɗitoo ɗaminaare mon shitty racist e islamophobic wonde kala nde cowɗi maa ngari galle ngam ɓuuɓde, miɗo foti waɗde ko hulɓinii". "Woppu wallitde e wallitde pelle ownooje, yaltu e leyɗeele e duundeeji yimɓe woɗɓe, woppu haɓaade jamyankeewo ko wayi no Boycott, Divestment and Sanctions (BDS) Movement, e golle, woppu imperiyaalisma pinal mon, bonna njulaagu mon kaɓirɗe baɗooje kaɓirɗe ɗe." warde teemedde ujunnaaje woɗɓe hitaande kala". "Logic oo ina weeɓi no feewi: So a ñaamii, ko huunde majjere sikkude hay mboros gooto meeɗaa yaltude e ɓanndu maa. Eey, miɗo yurmoo ɓiɗɓe leɗɗe ɗee. Kono, jeynge ƴiiƴam, jey ɗum; ko maa." !"[7]

E hitaande 2018, hooreejo leydi Afrik worgo biyeteeɗo Cyril Ramaphosa rokkii Esack njeenaari Luthuli (Silver) sabu "darnde makko tiiɗnde e wiɗtooji jaŋde e haɓaade tooñanngeeji njiyaagu, jinnaaɓe, tolnooji e diine. Golle makko ina njokki e yaynaade yontaaji kesi e... jannginooɓe tabitɓe".[8]

Defte Farid Esack

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Hare ndee. (1988) ISBN 0-620-12519-5

Kono Muusaa yahi to Fir’awni! Koolol Naamne e Jaabawuuli ko fayti e Darnde juulɓe e nder hare ndimaagu Afrik worgo. (Afrik worgo, 1989) 0-620-14105-0

Qur’aana, ndimaagu e keewal: yi’annde lislaam e ballondiral hakkunde diineeji e tooñannge. (Oxford, 1997) ISBN 1-85168-121-3

Lislaam e Siyaas (London, 1998) OCLC 67856723.

Ko fayti e wonde juulɗo: yiytude laawol diine e nder aduna hannde. (Oxford, 1999) ISBN 1-85168-146-9.

Al-Qur'aana: Naatgol juutngol. (Oxford, 2002) ISBN 1-85168-231-7.

Al-Qur'aana: Deftere kuutortooɗo. (Oxford, 2005) ISBN 1-85168-354-2.

^ Juppude haa: a b Dagut, Simon (2000). "Nafoore Farid Esack". Focus - Haala 17. Fooyre Helen Suzman. Ƴeewtaama ñalnde 20 lewru Yarkomaa 2011.

^ "Nate. Goolam Vahed" (PDF). Mooftaa ko e asli (PDF) ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2018. Ƴeewtaa ko ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2018.

^ Juppude haa: a b c "Porfe Farid Esaak". Duɗal jaaɓi haaɗtirde Johanesburg. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 31 sulyee 2018. Ƴeewtaa ko ñalnde 31 sulyee 2018.

^ "Resooji ko faati e iimanaagal, nehdi e nguurndam renndo". Duɗal jaaɓi haaɗtirde Georgetown. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 31 sulyee 2018. Ƴeewtaa ko ñalnde 31 sulyee 2018.

^ "Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Johannesburg ina jokki e haɗde Israayiil woppude jaŋde | Kampaañ Amerik ngam haɗde Israayiil woppude jaŋde e pinal". www.usacbi.orgo. 9 sulyee 2011. Ƴeewtaa ko ñalnde 25 lewru Yarkomaa 2017.

^ Pillay, Verasni (2 suwee 2013). "'Shoot Yahuuda' jimɗi slammed". lowre politik. Keɓtinaama ñalnde 31 sulyee 2018.

^ Areff, Ahmed (17 noowammbar 2015). "Mi duwaaki Paris – SA janngirde juulɓe". Kabaaru24. Keɓtinaama ñalnde 31 sulyee 2018.

^ Kekana, Kwara (23 abriil 2018). "Ardiiɗo BDS ina rokka yamiroore ngenndiire e juuɗe hooreejo leydi SA – BDS". lowre politik. Keɓtinaama ñalnde 31 sulyee 2018.

Janngugol jokkungol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Singi, Arvind, e W. Sukaaɓe Afrik ina kaɓa e SIDA : Gila e ŋakkeende haa e mbaawka. (Aten, Ohio, 2003) ISBN 0-89680-232-9