Jump to content

Fatemeh Haghighatjoo

Iwde to Wikipedia
Fatemeh Haghighatjoo
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuIran Taƴto
InndeFatemeh Taƴto
Ɗuubi daygo29 Bowte 1968 Taƴto
ƊofordeQ5610148, Tehran Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, Farfesajo, psychologist, human rights activist, jannginoowo Taƴto
Field of workwomen's studies Taƴto
Position heldMember of the Islamic Consultative Assembly Taƴto
Janngi toUniversity of Tehran Taƴto
Member of political partyIranian reform movement Taƴto

Fatemeh Haghighatjoo (kañum ne ina winndee Haghighatjou e Haqiqatju; e ɗemngal Perse: فاطمه woo, lit. ‘Goonga/Njuɓɓudi’)[3] ko ganndo Iraannaajo, politikyanke peewnitoowo, gardinooɗo Teheran, Rey, Shemiranat e Pari Iraan20 .[2] O ummii Iraan e hitaande 2005[4], o hoɗi hannde to Amerik, ɗo o woni CEO e sosɗo fedde 501(c)(3) wiyeteende Eɓɓaande Demokaraasi nde wonaa fitina (NID).[5]

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Fatemeh Haghighatjoo

Haghighatjoo jibinaa ko e hitaande 1968 to fuɗnaange Teheran,[3] ko o ɗiɗaɓo e ɓiɓɓe rewɓe nayo, o ummorii ko e galle hakkundeejo, jom aadaaji. O maayi baaba makko e aksidaa nde o yahrata e duuɓi 6, kadi ko yumma makko mawni mo, o woni juulɗo golloowo.[4] O janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Teheran e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tarbiat Modarres,[3] o heɓi dipolom makko e ganndal hakkille, o heɓi kadi doktoraa makko. e nder wasiyaaji ɓesngu. O woniino daraniiɗo almuudo e nder Ofis ngam semmbinde ngootaagu.[2]

Golle politik

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Haghighatjoo golliima e kampaañ Mohammadu Khatami ngam suɓaade hooreejo leydi, o naati e lannda Mosharekat ngam wonde gardiiɗo janngooɓe.[2] E hitaande 2000, o dañii nafoore ngam heɓde jooɗorde e nder Parlemaa Iraan, o wonti depitee debbo ɓurɗo famɗude.[3]

Ko o daraniiɗo hakkeeji rewɓe, peewnugol e demokaraasi, o wallitii e eɓɓaande kuulal ngam naatde e nanondiral jowitiingal e ittugol kala sifaa njiyaagu e nder rewɓe. O tuumaama Tahrif e konnguɗi Ayatollah Khomeini e hujjaaji Ali Khamenei e hitaande 2001 ngam ko o haali e konngol makko to Qazvin, haa jooni o ñaawaama e ñaawoore ɗiɗmere ndee, o ñaawaa lebbi sappo kasoo.[3]

Ñalnde 23 feebariyee 2004, o woppi golle e nder parlemaa sabu o nattii waawde jogaade hunnde makko, kadi ko ɗum maande salaade « golle ɗe ngonaa laaɓtuɗe, ɗe ngonaa sariya, ɗe ngonaa diine ɗe juɓɓule toɗɗaaɗe ɗee mbaɗata [yeru Guardian ]. Diiso e Ñaawirde] e ɗii duuɓi cakkitiiɗi".[3]

Golle karallaagal

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Haghighatjoo ko jannginoowo hiisawal, caggal ɗuum ko o wasiyanke e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde sukaaɓe rewɓe, hade makko golloraade jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Teheran e to duɗal jaaɓi haaɗtirde Shahid Beheshti.[2] O woniino kadi tergal jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Massachusetts, Boston, e duɗal jaaɓi haaɗtirde Connecticut, o joginoo kadi golle fedde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kennedy to duɗal jaaɓi haaɗtirde Harvard e duɗal karallaagal Massachusetts to nokku jaŋde hakkunde leyɗeele.[5]

O hollitii hoore makko ko feministe. O wiyi jaaynde wiyeteende The Boston Globe e hitaande 2009 wonde o naatii e Parlemaa omo sikki Lislaam e demokaraasi ina mbaawi wuurdude ; o yalti e laamu o goongɗini “seerndude juulirde e dowla.”[4]

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Haghighatjoo resi ko jaayndiyanke parlemaa, nde o yahrata e duuɓi 31, o woni e hitaande ɗiɗmere e nder depitee. E lewru noowammbar 2003, o jibini suka debbo ina wiyee Sara Tahavori.[3][2]

^ Juppude haa: a b c "Terɗe luulndo" (e ɗemngal Persi). Majlis leydi Iraan. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 24 oktoobar 2015. Ƴeewtaa ko ñalnde 28 suwee 2015.

^ Jump up to: a b c d e f Valentine M. Moghadaam, Fatemeh Hagighatjoo (mars 2016). "Rewɓe e ardorde politik e nder ngonka laamu: ƴeewndo parlemaa go’o e nder leydi Iraan" (PDF). Politik & Jinnaaɗo. 12 (1). Taƴre wiɗtooji rewɓe e siyaasaaji e nder fedde ganndal siyaasaaji Amerik: 168–197. Doi:10.1017/S1743923X15000598. S2CID 147214983.

^ Juppude haa: a b c d e f g Ziba Mir-Hoseini (Winter 2004). "Fatemeh Haqiqatjoo e majji jeego'o: debbo e jojjannde mum". Rajo Fuɗnaange hakkundeejo (233). Eɓɓaande wiɗto e humpito Fuɗnaange hakkundeejo.

^ Juppu haa: a b c James F. Smith (13 sulyee 2009), "Nder eggol, 'liyon' Iraan ina jokki haɓde", The Boston Globe, ƴettaa ko 11 sulyee 2017.

^ Juppude haa: a b Brumberg, Daniyel; Farhi, Farideh, binndol. (2016). Doole e waylo-waylo e nder leydi Iraan: politik luural e nanondiral. Sereeji Indiana e nder jaŋde Fuɗnaange hakkundeejo. Jaaynde duɗal jaaɓi haaɗtirde Indiana. p. 307. ISBN 9780253020796.