Jump to content

Haleh Afshar, Baroness Afshar

Iwde to Wikipedia
Haleh Afshar, Baroness Afshar
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuBiritaani-Mawndi Taƴto
InndeHaleh Taƴto
Innde ɓesnguAfshar Taƴto
Ɗuubi daygo21 Duujal 1944 Taƴto
ƊofordeTehran Taƴto
Date of death12 Duujal 2022 Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, Farfesajo, political scientist, jurist, university teacher Taƴto
Field of workpolitical science, gender studies, sharia Taƴto
EmployerUniversity of Bradford, University of York Taƴto
Position heldmember of the House of Lords Taƴto
Janngi toUniversity of York, Murray Edwards College Taƴto
Academic degreeDoctor of Philosophy Taƴto
Doctoral studentHiranmayee Mishra, Sanja Bilic Taƴto
Lenyol Taƴto
DiinaShia Islam Taƴto
Award receivedOfficer of the Order of the British Empire Taƴto

Haleh Afshar, Baroness Afshar, OBE, FAcSS (Perse: هاله افشار; 21 mee 1944 – 12 mee 2022)[1] ko neɗɗo Biritaannaaɓe e nder suudu sarɗiiji leydi ndii. O joginoo nafoore nguurndam makko fof e hakkeeji rewɓe e sariya lislaam. O woniino porfeseer to duɗal jaaɓi haaɗtirde York, o winndi ko ina ɓura sappo e ɗiɗi defte ganndal.

Nguurndam e golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Haleh Afshar, Baroness Afshar

Haleh Afshar ko mawɗo e ɓiɓɓe nayo ɓe Hasan Afshar e Pouran Khabir njibini. O jibinaa ko ñalnde 21 mee 1944 to Teheran.[2] Baaba makko wonnoo ko e sahaa gooto jaagorgal laamu, kadi ko o jannginoowo sariya to duɗal jaaɓi haaɗtirde Teheran, yumma makko kadi ina joginoo kampaañ ngam rewɓe keɓa woote.[3] O adii yahde ko to duɗal Jeanne d’Arc to Teheran haa nde o heɓi duuɓi 14 o woni e hoɗde to Solihull ngam janngude toon. O naati duɗal jaaɓi haaɗtirde kesal to York caggal nde o timmini jaŋde makko A-levels to Brighton o heɓi dipolom makko gadano e hitaande 1967 e gannde renndo. Duuɓi joy caggal ɗuum o heɓi dipolomaaji to duɗal jaaɓi haaɗtirde Strasbourg hade makko timminde doktoraa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Cambridge e hitaande 1974 to bannge faggudu leydi. Ndeen o artii o golliima to ministeer leydi Iran. O golliima kadi e jaayndiyanke, wiɗtooji makko ngaddani mo faamde wonde rewɓe Iraan heewɓe paamataa hakkeeji mum en lislaam.[3] Jaayndeyaagal makko addani mo eggude sabu winndannde jowitiinde e galle laamorɗo oo jaɓaaka no feewi. E hitaande 1976 o woni ko e jannginde to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bradford.[3]

Afshar wonti porfeseer politik e jaŋde rewɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde York, o woni porfeseer jiiloowo sariya lislaam to duɗal jaaɓi haaɗtirde Robert Schuman to Strasbourg, Farayse. Afshar golliima e Diiso Angalteer e Fedde Ngenndiije Dentuɗe, nde o woni hooreejo tedduɗo to bannge golle hakkunde leyɗeele. O toɗɗaa ko e yiilirde Komiseer ngenndiijo rewɓe e lewru suwee 2008. O woniino hooreejo fedde Angalteer ngam janngude Fuɗnaange hakkundeejo. Afshar ko tergal sosngal fedde rewɓe juulɓe. O golliima e pelle gollorɗe Home Office, ko fayti e "jokkondiral e rewɓe" e "haɗde tooñanngeeji e nder renndo".

O toɗɗaama Ofisee Ordo Laamaandi Angalteer e hitaande 2005 e teddungal ñalngu nguu.[4][5] ngam sarwisaaji to potal fartaŋŋeeji. Ñalnde 18 oktoobar 2007, o anndinaama wonde o waɗata ko baroness, o naata e suudu sarɗiiji, o woni cross-bench life peer. O naati e suudu sarɗiiji ñalnde 11 lewru Duujal hitaande 2007, o woni Baroness Afshar, mo Heslington e nder diiwaan Yorkshire worgo.[6]

E lewru mars 2009, o innitiraa ko gooto e rewɓe juulɓe capanɗe ɗiɗi ɓurɓe waawde e nder leydi Angalteer e nder doggol doole rewɓe juulɓe 2009. Doggol ngol ko gollondiral hakkunde Komiseer toppitiiɗo potal e hakkeeji aadee, hono Emel Magazine e The Times, ngam mawninde golle ɗee e rewɓe juulɓe to leydi Angalteer.[7][8]

E lewru abriil 2009, o toɗɗaa jannginoowo to duɗal jaaɓi haaɗtirde gannde renndo.[9]

Afshar maayi ko e rafi ƴiiƴam to galle mum to Heslington ñalnde 12 lewru Mbooy 2022 tawi ina yahra e duuɓi 77.[2]

Haleh Afshar, Baroness Afshar

E hitaande 2011, Afshar heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Essex.[10]

E lewru Yarkomaa 2013, Afshar suɓaama ngam heɓde njeenaari golle jaŋde e nder njeenaari juulɓe Biritaan.[11]

E hitaande 2017, Afshar heɓi doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bradford.[12]

Afshar winndi ko fayti e Iraan e politik Iraan wonande jannginooɓe e jaayɗe. Defte makko ina njeyaa heen Lislaam e rewɓe : wiɗto Iraan (Macmillan, 1998), e Lislaam e Dowla caggal mbayliigu to Iraan (Macmillan, 1994). O yuɓɓinii defte sappo e tati ko fayti e rewɓe e ɓamtaare.

Afsar, Haleh (1985). Rewɓe, golle, e miijooji e nder winndere tataɓere. Londres New York: Jaayndeeji Tavistock. ISBN 9780422797108.

Afsar, Haleh (1985). Iraan, rewolison e nder jiiɓru. Albany: Duɗal jaaɓi haaɗtirde New York. ISBN 9780887061264.

Afsar, Haleh (1987). Rewɓe, dowla, e miijooji: jaŋde ummoraade e Afrik e Asii. Albany: Duɗal jaaɓi haaɗtirde New York. ISBN 9780887063947.

Afsar, Haale; Agarwal, Bina (1989). Rewɓe, baasal e miijooji e nder Aasi : ƴaañgal luurondirngal, kuule ɗe ngonaa welɗe. Koɗorɗe, Basingstoke, Hampshire Angalteer: Macmillan. ISBN 978033444092.

Afsar, Haleh (1991). Rewɓe, ɓamtaare, e wuurde e nder winndere tataɓere. Londres New York: Longman. ISBN 9780582034945.

Afsar, Haleh (1993). Rewɓe Fuɗnaange hakkundeejo : miijooji, goongaaji e hareeji ngam ndimaagu. Basingstook: Makmilan. ISBN 978033575659.

Afsar, Haale; Maynaar, Mariyam (1994). Dinamiik "race" e jinnaaɓe: won e naatgol rewɓe. Taylor e Farayse. ISBN 9780748402113.

Afsar, Haleh (1996). Rewɓe e politik e nder winndere tataɓere. Londres New York: Routledge. ISBN 9780415138536.

Afsar, Haleh (1998). Rewɓe e doole : nate ummoraade e Aduna tataɓo. New York: Jaaynde St. Martin. ISBN 978033719732.

Afsar, Haleh (1998). Lislaam e feminism: ko wiɗto Iraan. New York: Jaaynde St. Martin. ISBN 9780312214326.

Afsar, Haale; Barriyentos, Stefani (1999). Rewɓe, winndereyankaagal e peccitagol e nder leyɗeele ƴellitiiɗe. Koɗorɗe, Basingstoke, Hampshire New York: Palgrave Macmillan. ISBN 9780312216597.