Jump to content

Ibrahim Usman Jibril

Iwde to Wikipedia
Ibraahiima Usman Jibril
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuNaajeeriya Taƴto
InndeIbrahim Taƴto
Innde ɓesnguJibril Taƴto
Ɗuubi daygo27 Siilo 1958 Taƴto
ƊofordeNasarawa Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje, geographer Taƴto
Position heldMinister of State for Environment, Minister of Environment Taƴto
Janngi toJanngirɗe Bayero Kano Taƴto
DiinaDiina Lislaama Taƴto

Ibraahiima Usmaan Jibril CON (jibinaa ko ñalnde 27 lewru Yarkomaa hitaande 1958) ko laamɗo e njuɓɓudi aadaaji leydi Najeriya. Ko kanko woni amir 12ɓo e nder Emiraaji Nasarawa[1], o woniino jaagorgal leydi ko feewti e taariindi hakkunde 2015 e 2018 e nder laamu ngu hooreejo leydi Muhammadu Buhari ardii.[2]

Nguurndam adanɗam

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ibraahiima Jibriil jibinaa ko ñalnde 27 lewru Yarkoma hitaande 1958, to wuro Nasarawa e galle Alhaji Usmaan Maikwato Jibril e Hajiya Faatima Ibraahim. Mawniiko biyeteeɗo Malan Jibriil ko ɓiy mawniiko emiir 8 Nasarawa biyeteeɗo Umaru Maje Haji. Ko kanko woni taaniiko mawɗo Sarki Umaru Maje Haji, kadi ko kanko woni iwdi Umaru Makama Dogo sosɗo Emiraaji Nasarawa.[3]

Jaŋde makko rewi ko e mbaydi aadaaji juulɓe janngude Qur’aana nde o fuɗɗii e duɗal Qur’aana e nder galle laamorɗo oo e gardagol Mallam Baba, caggal ɗuum Mallam Jibril Jatau mo nokkuuji Bakin Kogi. O timmini jaŋde leslesre to duɗal leslesal hakkundeewal Nasarawa hade makko yahde to duɗal hakkundeewal laamu to Nasarawa. Tuggi 1976 haa 1978, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde to Yola to diiwaan Adamawa. Hakkunde 1980 e 1983, o janngi to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero Kano ɗo o heɓi bakkaa makko to bannge jaŋde e geɗe leydi. Jaambaraagal makko e yiɗde makko jaŋde nde ŋakkaani [citation needed] addani mo heɓde dipolomaaji makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bayero Kano e hitaande 1990.[2]

Caggal nde o heɓi seedantaagal makko to duɗal hakkundeewal, o noddaama ngam jannginde to duɗal leslesal Nasarawa Central Primary e nde o timmini jaŋde makko BSc, o waɗi golle makko ɗe o foti waɗde e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde konu Naajeeriya to Kachia, to diiwaan Kaduna, o woni jannginoowo e jaŋde karte . E hitaande 1984, o woniino jannginoowo e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Nasarawa, caggal ɗuum o naati e ministeer jaŋde to leydi Plateau ɗo o neldaa to New Karshi ngam wonde jannginoowo. E hitaande 1985, o artiri golle makko to wuro laamorgo leydi (FCT), Abuja, o jokki golle makko janngingol to duɗal jaaɓi haaɗtirde laamu, Kuje, fotde duuɓi ɗiɗi. Caggal nde o heɓi dipolom makko master e hitaande 1990, Jibril woppi golle jannginoowo, o naati e Departemaa Leydi, Pewnugol e Wiɗtooji FCT, o woni ofisee leydi. Hakkille makko, semmbe makko e geniality makko[4] waɗi mo neɗɗo mo alaa ko waawi heen wonde so wonaa o waɗtaa binndoowo e Goomu peewnugol Abuja, goomu toppitiingu mooftude denndaangal doosɗe e humpitooji ko faati e nokkuuji leydi e rokkude lote e nder FCT, Abuja. Ko ɗum fof e wayde noon, o waɗii duuɓi 25 e golle leydi e nder FCT. Ko o karallo ko faati e mbayliigu leydi, o woniino cukko hooreejo fedde Abuja Development Control e gardiiɗo departemaa njuɓɓudi leydi FCT. Caggal mum, o yahi to duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Nasarawa (NAGIS) ɗo o joginoo golle keewɗe.[5]

E lewru Oktoobar 2015, o woniino e doggol jaagorɗe toɗɗaaɗe ngam golloraade laamu ngu Buhari ardii, caggal nde Asaambele ngenndi ƴetti mo, o toɗɗaa jaagorgal dowla to bannge taariindi ñalnde 11 noowammbar 2015, oon sahaa o woniino haa lewru desaambar 2018 .

Caggal maayde Emir Hassan Ahmad II, Wambai (Laamɗo) Ibraahiima Jibril suɓaama ngam wonde emir keso Nasarawa e nder Diiso Aadaaji Diiwaan Nasarawa, ñalnde 7 Duujal 2018, o toɗɗaa emir Nasarawa e nder nokku laamu nokku Nasarawa e nder diiwaan Nasarawa e juuɗe guwerneer diiwaan oo, hono Alhaji Umaru Tanko Al-Makura.[6]

Ñalnde 11 oktoobar 2022, hooreejo leydi ndii Muhammadu Buhari rokki mo Kumaandaajo leydi Niiseer (CON).[7]

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Jibril ina jogii rewɓe ɗiɗo, Hajiya Hauwa Kulu e Hajiya Mairo, ina njogii ɓiɓɓe njeeɗiɗo ina mbiyee Mohammadu, Abdullaahi, Mashkor, Jabir, Mubaarak, Salmaan e Faatima.[2][3]

"Buhari yetti Amir Nasarawa keso, Jibrin". Ngenndi ndii. Naajeeriya. Duujal 7, 2018. Ƴeewtaa ko 4 Abriil 2019.

"Toɗɗaaɗo jaagorɗe, CV Ibraahiima Usmaan Jibriil". Kabaaru Vanguard. Naajeeriya. Oktoobar 2015. Ƴeewtaa ko 4 Abriil 2019.

Muhammadu, Ibraahiima Hamza (30 desaambar 2018). "Ndaaree, Jibriil, Amiir Nasarawa keso". Hoolaare ñalnde kala. Mooftaa ko e asli mum ñalnde 2 lewru Yarkomaa 2019. Ƴeewtaa ko ñalnde 6 lewru Feebariyee 2024.

"Ibraahiima Usmaan Jibril: Natal njuɓɓudi ndi alaa ko woni e mum so wonaa hoore mum | » Jaayndeeji winndereeji". Oktoobar 2015. Ƴeewtaa ko 20 Abriil 2024.

"Jaagorgal ko feewti e nokkuuji wonti Emir Nasarawa keso". P.M. Kubaruji. Duujal 6, 2018. Ƴeewtaa ko 4 Abriil 2019.

"Jaagorɗo Buhari woppi laamu, wonti amir Nasarawa". Oo ñalawma Live. Duujal 13, 2018. Ƴeewtaa ko 4 Abriil 2019.

"Doggol keɓooɓe njeenaari teddungal leydi Naajeeriya 2022 ɓeydi heen cate dia". Pidgin Kabaaru BBC. Oktoobar 2022. Ƴeewtaa ko 6 mars 2023.