Jump to content

Iffat Ara

Iwde to Wikipedia
Iffat Ara
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuBritish Raj, Pakistan, Banngladesh Taƴto
Inditirdeইফ্‌ফাত আরা Taƴto
InndeIffat Taƴto
Innde ɓesnguAra Taƴto
Ɗuubi daygo1939 Taƴto
ƊofordeMymensingh Taƴto
ƊemngalBangla Taƴto
WoldeBangla Taƴto
Writing languageBangla Taƴto
Sana'ajiwriter Taƴto

Shamsun Nahar Iffat Ara (jibinaa ko e hitaande 1939; anndiraaɗo Iffat Ara) ko binndoowo, daraniiɗo renndo, yuɓɓinoowo binndol. Golle makko binndol puɗɗii ko e darorɗe kitaale 1950 nde o fuɗɗii winndude nate tokoose, o yaltini ɗe e jaaynde mawnde leydi ndii haa arti noon e Azad.[1]

Nguurndam e jaŋde puɗɗagol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Iffat Ara jibinaama e nder wuro Kishoreganj e hitaande 1939.[1] O haɓanaaki no feewi jaŋde toownde, o adii janngude ɗemngal Arab e nder galle makko ngam waawde janngude Quraana. Ndeen o yahi to duɗal sukaaɓe rewɓe juulɓe ngam jaŋde leslesre. Caggal nde jaŋde makko leslesre joofi, baaba makko yaltini mo e duɗal ngal nde tawnoo, e oon sahaa, jaŋde toownde sukaaɓe rewɓe ina teskaa.[1] Nde o yiɗi jokkude jaŋde makko, o hunanii warde hoore makko, caggal ɗuum o naatnaa e Vidyamoyee Govt. Duɗal sukaaɓe rewɓe wuro ngoo. Kono hade makko timminde duɗal jaaɓi haaɗtirde o resi Abdul Latif Talukder, suka awokaa, politik. Ndeen o heɓii jaŋde matricule, caggal ɗuum, jaŋde hakkundeere to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Muminunnesa. E hitaande 1966, o heɓi bak makko e oon duɗal jaaɓi haaɗtirde, o woni e jaŋde B. Ed. to duɗal jaaɓi haaɗtirde jannginooɓe rewɓe Mymensingh. Nde duɗal jaaɓi-haaɗtirde Ananda Mohan ƴettiti duɗal jaaɓi-haaɗtirde, o heɓi master makko e ɗemngal e binndol Bengali e hitaande 1973.[1]

Dille rewɓe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Iffat Ara 2006

Dille rewɓe e nder Mymensingh mbaawaano miijaade so wonaano Ara e golle tiiɗɗe gila e kitaale 1960. O naati e golle wellitaare renndo wonande rewɓe e tergal makko e Fedde Rewɓe Pakistaan ​​fof e hitaande 1966. Caggal nde o jibinaa e hitaande 1971, kanko e wondude e woɗɓe hono winndiyanke Helena Khan, Sufia Karim e politikyanke biyeteeɗo Begum Mariam Hashimuddin ƴettii eɓɓoore ngam sosde Mahila Samity (tr. Fedde rewɓe). Caggal ɗuum o yuɓɓini fedde wiyeteende Mymensingh e nder fedde wiyeteende Jatiya Mahila Sangstha, fedde nde laamu nguu toppitii. O wallitii no feewi e sosde duɗal jaaɓi haaɗtirde Udayan to Mymensingh e hitaande 1988. Gila e dewgal makko o woni ko e jokkondirde e politik kono o meeɗaa suɓaade naatde e

Iffat Ara

Dille e nder Mymensinghɗe miijaade so joonino Ara e golle gila e kitaale 1960. O naati e golle wellitaare ɗe ƴoƴde e tergal makko e Fedde Rewɓe Pakistaan ​​‎fof e jaŋde 1966. Caggal nde o jibinaa e hitaande 1971, kanko e Wondude e teddungal winndiyanke Helena Khan, Sufia Karim e politikyanke biyeteeɗo Begum Mariam Hashimuddin waɗi eɓɓoore ngam sosde Mahila Samity (tr. Fedde jokkondirde). Caggal o yuɓɓini fedde wiyeteende Mymensingh e nder fedde wiyeteende Jatiya Mahila Sangstha, fedde nde laamu nguu toppitii. O wallitii no feewi e sosde laawol jaaɓi haaɗtirde Udayan to Mymensingh e hitaande 1988. Gila e dewgal makko o ko woni yeeso e politik kono o meeɗaade naatde e

E hitaande 1968, Ara naati e duɗal sukaaɓe Nasirabad ngam wonde balloowo jannginoowo, o woppi golle toon e hitaande 1972. Caggal ɗuum o ƴetti golle gardiiɗo duɗal ngal e hitaande 1972. Caggal ɗuum o ƴetti golle gardiiɗo hello rewɓe e nder yontere kala Banglar Darpan yaltinaaɗo to Mymensingh. Nde ngool sosiyetee fuɗɗii yaltinde jaaynde rewɓe lewru kala, ina wiyee Chandrakash, e hitaande 1973, Iffat Ara toɗɗaa yo won gardiiɗo mayre. O golliima e jaaynde Chandrakash haa hitaande 1979.

Ara yaltinii tiitooɗe jeenay ngam ƴellitde ɗum. Ina heen defte, deftere daartol, deftere ganndal sukaaɓe e binndanɗe. O waɗii kadi binndol biyeteeɗo Jonopriyo Kavita (tr. Yimre ɓurnde lollude ummoraade e Bingalteer), ko deftere jimɗi Bengali gila e darorɗe teeminannde 18ɓiire.[2] Deftere makko keeriinde ganndal wonande janngooɓe duɗe hakkundeeje Shona achey jana nai ina weltina no feewi, ina rewi e binndanɗe keewɗe gila 1990. Deftere makko Sukh jakhan shesh belay yalti ko e hitaande 2000. Hannde omo golloo e deftere daartol juutngol wonande sukaaɓe janngooɓe.

Dwitiyo Chinta

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ara sosi jaaynde e nder galle mum, o fuɗɗii yaltinde jaaynde lewru wiyeteende Chinta e hitaande 1986. Caggal ɗuum nde inniraa Dwitiyo Chinta e hitaande 1988. Ɓooytaani Iffat Mansion, hoɗorde makko to wuro Mymensingh gila 1960, ɗo o yaltini jaaynde makko, wonti a hub golle binndol. Yimoowo Jibanananda Das jibinannde teemedere hitaande Dwitiyo Chinta, yaltini e hitaande 1999, ina heddii e yeru toowɗo e peewnugol e peewnugol tonngoode ciftorgol jaaynde. Dwitiyo Chinta yaltinii binndanɗe winndooɓe e yimooɓe mawɓe heewɓe e leydi ndii ko jiidaa e winndooɓe diiwaanuuji.[1]

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ara ina jogii ɓiɓɓe tato worɓe e ɓiɗɗo debbo gooto. Ɓiɗɗo debbo oo ko jannginoowo faggudu to Muminunnesa Govt. Koolol rewɓe to Mymensingh.[1]

^ Juppu haa: a b c d e f Lislaam, Aminul (1 feebariyee 2007). "Iffat Ara: Binndol ummoraade e Marge". Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 10 lewru feebariyee 2007.

^ Lekhok Obidhan [Saggitorde binndol]. Dakaar: Duɗal Bangla. Hitaande 1999.