Lekan Balogun
MoshoodLekan Balogun ListenR(jibinaa ko 3 mars 1973) ko Najeriyaajo, gardiiɗo dingiral, gardiiɗo dingiral. Pijirlooji makko ina njeyaa heen Moremi Ajaasoro, waɗaaɗo e naatgol zone hirnaange ngam ñalɗi pijirlooji Nijeer (FESTINA 2003); Olofin Ajaye e Mote e nder gite, ñalngu pijirlooji NANTAP hakkunde leyɗeele, eɓɓooji pijirlooji 2008 e 2009/20 ; Hayre jaɓaande ndee, ko yeewtere Afriknaare nde yimɓe fof njiɗi, hono Cinderella, Alaafin Kanran, Farewell e Dirty Circle ngam waɗde pijirlooji laamɗo leydi ndii, Londres, ko ɗum woni ko ƴettaa e hitaande 2009 e ballal fedde Biritaan, leydi Nijeer & Foundation GENESIS, leydi Angalteer ; Nannguɗo Ruuhu oo; A jaaraama Hanki; Janngo Men Hannde; Ijebu hitaande 1832; Ngam Jaagorgal e Jaagorgal, e woɗɓe. O winndi, o ardii pijirlooji ko faati e daartol Zulu (Izibongo) e hitaande 2008, tiitoonde mum ko Shaka, lefol Zulu.[1]
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Lekan Balogun janngi ɗemngal Engele e jaŋde renndo, o heɓi seedantaagal jaŋde leydi Naajeeriya (NCE) to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde leslesre, Osiele, Abeokuta. O heɓi dipolomaaji Baccalauréat e master (e Distinction) e ganndal tiyaataar to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, Akoka, leydi Nijeer.[2] [3]
Kugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Caggal nde o timmini bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde hakkundeere, to Osiele, to Abeokuta, e hitaande 1996, Lekan Balogun naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde pinal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, to Akoka, o woni tergal fedde nde, hono tergal fedde Akuro, jeyaaɗo e njuɓɓudi maayɗo porfeseer Boderight Osanseayin, gardinooɗo ɗum heblo karallaagal ko wayi no fijoowo e binndol.E nder Centre e Akuro, o jeyaa ko e peewnugol ko wayi no Orisa, Heddii e nder nguleeki (adaptaasiyoŋ e Bertolt Brecht Neɗɗo moƴƴo Szechwan) Worɓe ɗiɗo welɓe, Ogedengbe, ekn. Mediaknights/Tiyaatre Total wonaa, aybe am, 1998; wonnoo ko tergal e fedde nde, Laamɓe ɓee ngonaa e aybineede (Festival MUSON, 2006). O woniino tergal e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Lagos, fedde Akoka, nde yahiino e njilluuji golle e nder leydi Ganaa e noddaango Komiseer Toowɗo leydi Najeriya to leydi Ganaa, ngam mawninde jeytaare leydi Najeriya 48ɓiire, hitaande 2008. O golliima geɗe keewɗe ko wayi no wiɗtoowo, winndiyanke-e-hoɗorde e ofisee pinal to Songobiyi Creboshe A African Abimbolaa, debbo porfeseer Wande Abimbolaa; ko wiɗtiyanke, binndoowo e golloowo e nokku keeriiɗo e ñeeñal e siwil ɓaleeɓe e Afrik(CBAAC); winndiyanke e ardiiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naajeeriya, Fedde Winndooɓe Naajeeriya e woɓɓe. O waɗii wiɗtooji keewɗi ko faati e taali e leƴƴi Afrik, Mask, filosof, diine, metafizik e teeŋti noon e hollirde yiɗde makko e taali Yoruba, taali, leƴƴi, e daartol, ko ɗum fof feeñi e golle makko. Ko kanko woni gardiiɗo naalankaagal, Legendaire Theatre, sosiyetee karallaagal kesal, jooɗiiɗo to Lagos, leydi Nijeer.[4]
Njoɓɗeele ardaade/peewnugol
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Lekan ardii e dow jam e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Theatre workshop to duɗal jaaɓi haaɗtirde Engele to Lagos fotde duuɓi tati, ina heen cakkitiingal ngal; Ƴeewto caggal e nder yettoore (ƴeewndo caggal e nder tikkere) nde Bosede Ademilua-Afolayan winndi. Golle makko e ardorde karallaagal ina jeyaa heen Camwood e dow leɗɗe Wole Soyinka ngam Teyaatre @Terra udditgol, 2007; Cakkital Oliif, peewniraangal e ballondiral e Kowry Kreations Media (jooni ko Natal e Ndonu) ; Maayde Emanuel Eni e Kuraator; peewnugol fedde makko Love and Colors to Delphi, gooto e pijirlooji makko jarriborɗi (e jokkondiral e Theatre Centrik, jeyaaɗo e njuɓɓudi sehil makko e gollodiiɗo makko ɓooyɗo, Tony Biyi Boyede) e Oya, e ballal fedde ngenndiire Nijeer ; Olofin Ajaye, winndi e ardii ko NANTAP 2008 ñalngu pijirlooji hakkunde leyɗeele e The Mote in the Eye, waɗi ko pijirlooji NANTAP 20ɓiire, tawi ina waɗi ammbasadeer Segun Olusola e fiyooɓe ɓooyɓe ko wayi no Dejumo Lewis, Oloja mo Oja mo wuro Muaramefade, iwdi Oloja Oja. Sola Awojobi-Onayiga, Tunde Alabi e gardagol Makinde Adeniran baawɗo golle, Rewɓe Owu Femi Osofisan ekn Balogun ina joginoo jokkondire juutɗe sanne e karallaagal e fiyoowo e gardo tiyaataar, William Ekpo, Tunji Sotimirin e woɗɓe seeɗa.[5]
Golle jarribooje
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Lekan Balogun fuɗɗiima binndol kesol ngol o inniri "teori luural", ngol o jibini e Teyaatre Absurd, kono ngol o ƴetti ko e daartol Afrik, e miijooji e leƴƴi. E nder golle, jimɗi rituel e silsil ko geɗe karallaagal e ƴellitgol. Pijirlooji binndaaɗi ngam ƴellitde miijo ngoo ina mbaɗi Yiɗde e Nokkuuji e nder Delphi, Soyinka e nder Yitere Shakespeare janngaa ko no Fedde Ngenndiije Dentuɗe Nijeer, 26ɓo e nder Seere Pijirlooji Janngugol, Harlem Siftoraaɗo, waɗaama e mawningol Duro Oni @ 60, tawi ina waɗi fijoowo baawɗo golle no feewi Art-Osagie O Wake A Lamde; Yahdu e Ganndi e Epitaaf wonande Kaddaafi. O gollodiima kadi e winndude kaaldigal ngam peewnugol winndereyankeewol The Power Play, ngol sosiyatee Almaañnaajo biyeteeɗo FLINN THEATER, udditi ngam yiyde yimɓe e lewru suwee 2012 to Kulturhaus Dock 4, Almaañ.[6][7]
Golle goɗɗe jowitiiɗe heen
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Lekan Balogun kadi ko binndoowo, ambassadeur pinal e binndoowo e jaayɗe keewɗe. O noddaama ngam wonde haaloowo, yeewtanoowo e ballondiral e nder golle keewɗe ko fayti e naalankaagal, binndol e pijirlooji. Omo jogii binndanɗe e EDAOTO, e nder goɗɗe, o noddaama kadi ngam wonde haaloowo e nder seminaaji e golle keewɗe e nder leydi ndii e nder winndere ndee, ina jeyaa heen porogaraam Write Associates’ The Africa Century Conference Winndooɓe, 2012 to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dowlaaji Dentuɗi, Afrik worgo e Duɗal Janngirɗe Afrik i Batu hakkunde leyɗeele Afrik e i Diapo the Diapo ganndal ɓiɓɓe leydi e nokkuuji, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Georgia, Aten, Amerik, 2012.[8][9][10][11][12][13]
Golle bayyinaaɗe
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Moremi Ajaasoro – Defte peewnugol Afrik, 2002
Janngo men hannde – Defte peewnugol Afrocentric, 2003
Sukaaɓe laabi e yaayaaɓe wonduɓe e rafi VIH/SIDA – Defte peewnugol Afrocentric, 2003
Alaafin Kanran – Binndanɗe binndaaɗe (Defte lanterne), 2005[8]
Hayre nde jaɓaaka – Binndanɗe binndaaɗe (Defte Lantern), 2005
Oya – Binndanɗe binndaaɗe (Defte Lanterne), 2008[4]
Shaka – Defte binndaaɗe (Defte Lantern), 2010
Ngam jaambaaro’en e ƴamooɓe – Pewnugo fijirle Legendaire, 2009
Farewell – Kawtal Biritaniya, Naajeeriya Antoloji Drama, 2009
Olofin Ajaye: Daartol Lagos – Pewnugol Pijirlooji, 2010
Njeenaaje/Suɓngooji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Won e pijirlooji Lekan keɓii weltaare mawnde, ina jeyaa heen ɗeeɗoo :
Moremi Ajaasoro—keɓɗo njeenaari NANTAP/FESTINA, 2002 ngam pijirlooji kesi ɓurɗi moƴƴude
Atundaolu – keɓɗo njeenaari Bode Osanyin 2006
Ko caggal Naange – cuɓaaɗo e juɓɓule ngam waɗde pijirlooji Repertoire Jos, UNIJOS 2006, Fedde pijirlooji
Oya – suɓaama e juɓɓule ngam waɗde pijirlooji Repertoire Jos, UNIJOS 2006, Fedde pijirlooji, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos
Oya – 2006 Pijirlooji kawral duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, Akoka
Harlem siftorii – suɓaama ngam waɗde ñalɗi pijirlooji ɓaleeɓe Atlanta, Atlanta, Georgia, Amerik, hitaande 2012.
Tuugnorgal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ Mujitaba, Armstrong. "Lekan Balogun at 75: Celebrating A Living Legend". Nigerian Tribune. Retrieved 8 March 2022.
- ↑ Badru, Adeola. "[OLUBADAN]Lekan Balogun: The man who will be king". Vanguard. Lagos, Nigeria. Retrieved 8 March 2022.
- ↑ Daniel, Kanu (23 January 2022). "Lekan Balogun: A Senator and The Coveted Crown". The Sun. Lagos, Nigeria. Retrieved 10 March 2022.
- ↑ "Meet Senator Lekan Balogun, The Olubadan of Ibadan Land in-waiting". Wole Arisekola. Retrieved 10 March 2022.
- ↑ Akinlotan, Olasunkanmi (2 January 2022). "Profile:Who is the successor to Olubadan throne". Premium Times. Retrieved 10 March 2022.
- ↑ "Lekan Balogun: 10 Things You Need To Know About The Olubadan-in-waiting InsideOyo". InsideOyo. Retrieved 8 March 2022.
- ↑ David, ijaseun (3 January 2022). "Here's what to know about new Olubadan of Ibadan". BusinessDay. Lagos, Nigeria. Retrieved 12 March 2022.
- ↑ Akinola, Ajibola (11 March 2022). "Lekan Balogun crowned 42nd Olubadan of Ibadan Land". Retrieved 12 March 2022.
- ↑ Olumide, Seye; Rotimi, Agboluaje (11 March 2022). "How Makinde beat odds to install Senator Balogun as 42 Olubadan". The Guardian. Lagos, Nigeria. Retrieved 12 March 2022.
- ↑ Adebayo, Musiliudeen (11 March 2022). "Lekan Balogun officially becomes 42nd Olubadan". Daily Post. Lagos, Nigeria. Retrieved 12 March 2022.
- ↑ Nasiru, Jemilat (11 March 2022). "Lekan Balogun crowned as 42nd olubadan of ibadan". TheCable. Retrieved 12 March 2022.
- ↑ Ajibola, Soji (10 January 2022). "Ibadan Agog as Balogun Receives Staff of Office as 42nd Olubadan of Ibadanland". Nigerian Tribune. Retrieved 11 March 2022.
- ↑ Adebayo, Musiliu. "Olubadan Stool:Ex Oyo Senator, Lekan Balogun to succeed Oba Adetunji". Daily Post. Lagos, Nigeria. Retrieved 8 March 2022.