Jump to content

Lekan Balogun

Iwde to Wikipedia
Lekan Balogun
ɓii aadama
YemreNigerian senators of the 4th National Assembly Taƴto
Jinsugorko Taƴto
Ɗuubi daygo18 Yarkomaa 1942 Taƴto
Date of death14 Mbooy 2024 Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje Taƴto
Position heldmember of the Senate of Nigeria Taƴto
Member of political partyAlliance for Democracy Taƴto

MoshoodLekan Balogun ListenR(jibinaa ko 3 mars 1973) ko Najeriyaajo, gardiiɗo dingiral, gardiiɗo dingiral. Pijirlooji makko ina njeyaa heen Moremi Ajaasoro, waɗaaɗo e naatgol zone hirnaange ngam ñalɗi pijirlooji Nijeer (FESTINA 2003); Olofin Ajaye e Mote e nder gite, ñalngu pijirlooji NANTAP hakkunde leyɗeele, eɓɓooji pijirlooji 2008 e 2009/20 ; Hayre jaɓaande ndee, ko yeewtere Afriknaare nde yimɓe fof njiɗi, hono Cinderella, Alaafin Kanran, Farewell e Dirty Circle ngam waɗde pijirlooji laamɗo leydi ndii, Londres, ko ɗum woni ko ƴettaa e hitaande 2009 e ballal fedde Biritaan, leydi Nijeer & Foundation GENESIS, leydi Angalteer ; Nannguɗo Ruuhu oo; A jaaraama Hanki; Janngo Men Hannde; Ijebu hitaande 1832; Ngam Jaagorgal e Jaagorgal, e woɗɓe. O winndi, o ardii pijirlooji ko faati e daartol Zulu (Izibongo) e hitaande 2008, tiitoonde mum ko Shaka, lefol Zulu.[1]

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Lekan Balogun janngi ɗemngal Engele e jaŋde renndo, o heɓi seedantaagal jaŋde leydi Naajeeriya (NCE) to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde leslesre, Osiele, Abeokuta. O heɓi dipolomaaji Baccalauréat e master (e Distinction) e ganndal tiyaataar to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, Akoka, leydi Nijeer.[2] [3]

Caggal nde o timmini bakkaa makko to duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde hakkundeere, to Osiele, to Abeokuta, e hitaande 1996, Lekan Balogun naati e duɗal jaaɓi haaɗtirde jaŋde pinal, to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, to Akoka, o woni tergal fedde nde, hono tergal fedde Akuro, jeyaaɗo e njuɓɓudi maayɗo porfeseer Boderight Osanseayin, gardinooɗo ɗum heblo karallaagal ko wayi no fijoowo e binndol.E nder Centre e Akuro, o jeyaa ko e peewnugol ko wayi no Orisa, Heddii e nder nguleeki (adaptaasiyoŋ e Bertolt Brecht Neɗɗo moƴƴo Szechwan) Worɓe ɗiɗo welɓe, Ogedengbe, ekn. Mediaknights/Tiyaatre Total wonaa, aybe am, 1998; wonnoo ko tergal e fedde nde, Laamɓe ɓee ngonaa e aybineede (Festival MUSON, 2006). O woniino tergal e duɗal jaaɓi-haaɗtirde Lagos, fedde Akoka, nde yahiino e njilluuji golle e nder leydi Ganaa e noddaango Komiseer Toowɗo leydi Najeriya to leydi Ganaa, ngam mawninde jeytaare leydi Najeriya 48ɓiire, hitaande 2008. O golliima geɗe keewɗe ko wayi no wiɗtoowo, winndiyanke-e-hoɗorde e ofisee pinal to Songobiyi Creboshe A African Abimbolaa, debbo porfeseer Wande Abimbolaa; ko wiɗtiyanke, binndoowo e golloowo e nokku keeriiɗo e ñeeñal e siwil ɓaleeɓe e Afrik(CBAAC); winndiyanke e ardiiɗo Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Naajeeriya, Fedde Winndooɓe Naajeeriya e woɓɓe. O waɗii wiɗtooji keewɗi ko faati e taali e leƴƴi Afrik, Mask, filosof, diine, metafizik e teeŋti noon e hollirde yiɗde makko e taali Yoruba, taali, leƴƴi, e daartol, ko ɗum fof feeñi e golle makko. Ko kanko woni gardiiɗo naalankaagal, Legendaire Theatre, sosiyetee karallaagal kesal, jooɗiiɗo to Lagos, leydi Nijeer.[4]

Njoɓɗeele ardaade/peewnugol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Lekan ardii e dow jam e nder duɗal jaaɓi haaɗtirde Theatre workshop to duɗal jaaɓi haaɗtirde Engele to Lagos fotde duuɓi tati, ina heen cakkitiingal ngal; Ƴeewto caggal e nder yettoore (ƴeewndo caggal e nder tikkere) nde Bosede Ademilua-Afolayan winndi. Golle makko e ardorde karallaagal ina jeyaa heen Camwood e dow leɗɗe Wole Soyinka ngam Teyaatre @Terra udditgol, 2007; Cakkital Oliif, peewniraangal e ballondiral e Kowry Kreations Media (jooni ko Natal e Ndonu) ; Maayde Emanuel Eni e Kuraator; peewnugol fedde makko Love and Colors to Delphi, gooto e pijirlooji makko jarriborɗi (e jokkondiral e Theatre Centrik, jeyaaɗo e njuɓɓudi sehil makko e gollodiiɗo makko ɓooyɗo, Tony Biyi Boyede) e Oya, e ballal fedde ngenndiire Nijeer ; Olofin Ajaye, winndi e ardii ko NANTAP 2008 ñalngu pijirlooji hakkunde leyɗeele e The Mote in the Eye, waɗi ko pijirlooji NANTAP 20ɓiire, tawi ina waɗi ammbasadeer Segun Olusola e fiyooɓe ɓooyɓe ko wayi no Dejumo Lewis, Oloja mo Oja mo wuro Muaramefade, iwdi Oloja Oja. Sola Awojobi-Onayiga, Tunde Alabi e gardagol Makinde Adeniran baawɗo golle, Rewɓe Owu Femi Osofisan ekn Balogun ina joginoo jokkondire juutɗe sanne e karallaagal e fiyoowo e gardo tiyaataar, William Ekpo, Tunji Sotimirin e woɗɓe seeɗa.[5]

Golle jarribooje

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Lekan Balogun fuɗɗiima binndol kesol ngol o inniri "teori luural", ngol o jibini e Teyaatre Absurd, kono ngol o ƴetti ko e daartol Afrik, e miijooji e leƴƴi. E nder golle, jimɗi rituel e silsil ko geɗe karallaagal e ƴellitgol. Pijirlooji binndaaɗi ngam ƴellitde miijo ngoo ina mbaɗi Yiɗde e Nokkuuji e nder Delphi, Soyinka e nder Yitere Shakespeare janngaa ko no Fedde Ngenndiije Dentuɗe Nijeer, 26ɓo e nder Seere Pijirlooji Janngugol, Harlem Siftoraaɗo, waɗaama e mawningol Duro Oni @ 60, tawi ina waɗi fijoowo baawɗo golle no feewi Art-Osagie O Wake A Lamde; Yahdu e Ganndi e Epitaaf wonande Kaddaafi. O gollodiima kadi e winndude kaaldigal ngam peewnugol winndereyankeewol The Power Play, ngol sosiyatee Almaañnaajo biyeteeɗo FLINN THEATER, udditi ngam yiyde yimɓe e lewru suwee 2012 to Kulturhaus Dock 4, Almaañ.[6][7]

Golle goɗɗe jowitiiɗe heen

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Lekan Balogun kadi ko binndoowo, ambassadeur pinal e binndoowo e jaayɗe keewɗe. O noddaama ngam wonde haaloowo, yeewtanoowo e ballondiral e nder golle keewɗe ko fayti e naalankaagal, binndol e pijirlooji. Omo jogii binndanɗe e EDAOTO, e nder goɗɗe, o noddaama kadi ngam wonde haaloowo e nder seminaaji e golle keewɗe e nder leydi ndii e nder winndere ndee, ina jeyaa heen porogaraam Write Associates’ The Africa Century Conference Winndooɓe, 2012 to Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Dowlaaji Dentuɗi, Afrik worgo e Duɗal Janngirɗe Afrik i Batu hakkunde leyɗeele Afrik e i Diapo the Diapo ganndal ɓiɓɓe leydi e nokkuuji, Duɗal Jaaɓi-haaɗtirde Georgia, Aten, Amerik, 2012.[8][9][10][11][12][13]

Golle bayyinaaɗe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Moremi Ajaasoro – Defte peewnugol Afrik, 2002

Janngo men hannde – Defte peewnugol Afrocentric, 2003

Sukaaɓe laabi e yaayaaɓe wonduɓe e rafi VIH/SIDA – Defte peewnugol Afrocentric, 2003

Alaafin Kanran – Binndanɗe binndaaɗe (Defte lanterne), 2005[8]

Hayre nde jaɓaaka – Binndanɗe binndaaɗe (Defte Lantern), 2005

Oya – Binndanɗe binndaaɗe (Defte Lanterne), 2008[4]

Shaka – Defte binndaaɗe (Defte Lantern), 2010

Ngam jaambaaro’en e ƴamooɓe – Pewnugo fijirle Legendaire, 2009

Farewell – Kawtal Biritaniya, Naajeeriya Antoloji Drama, 2009

Olofin Ajaye: Daartol Lagos – Pewnugol Pijirlooji, 2010

Njeenaaje/Suɓngooji

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Won e pijirlooji Lekan keɓii weltaare mawnde, ina jeyaa heen ɗeeɗoo :

Moremi Ajaasoro—keɓɗo njeenaari NANTAP/FESTINA, 2002 ngam pijirlooji kesi ɓurɗi moƴƴude

Atundaolu – keɓɗo njeenaari Bode Osanyin 2006

Ko caggal Naange – cuɓaaɗo e juɓɓule ngam waɗde pijirlooji Repertoire Jos, UNIJOS 2006, Fedde pijirlooji

Oya – suɓaama e juɓɓule ngam waɗde pijirlooji Repertoire Jos, UNIJOS 2006, Fedde pijirlooji, Duɗal jaaɓi haaɗtirde Jos

Oya – 2006 Pijirlooji kawral duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, duɗal jaaɓi haaɗtirde Lagos, Akoka

Harlem siftorii – suɓaama ngam waɗde ñalɗi pijirlooji ɓaleeɓe Atlanta, Atlanta, Georgia, Amerik, hitaande 2012.

  1. Mujitaba, Armstrong. "Lekan Balogun at 75: Celebrating A Living Legend". Nigerian Tribune. Retrieved 8 March 2022.
  2. Badru, Adeola. "[OLUBADAN]Lekan Balogun: The man who will be king". Vanguard. Lagos, Nigeria. Retrieved 8 March 2022.
  3. Daniel, Kanu (23 January 2022). "Lekan Balogun: A Senator and The Coveted Crown". The Sun. Lagos, Nigeria. Retrieved 10 March 2022.
  4. "Meet Senator Lekan Balogun, The Olubadan of Ibadan Land in-waiting". Wole Arisekola. Retrieved 10 March 2022.
  5. Akinlotan, Olasunkanmi (2 January 2022). "Profile:Who is the successor to Olubadan throne". Premium Times. Retrieved 10 March 2022.
  6. "Lekan Balogun: 10 Things You Need To Know About The Olubadan-in-waiting InsideOyo". InsideOyo. Retrieved 8 March 2022.
  7. David, ijaseun (3 January 2022). "Here's what to know about new Olubadan of Ibadan". BusinessDay. Lagos, Nigeria. Retrieved 12 March 2022.
  8. Akinola, Ajibola (11 March 2022). "Lekan Balogun crowned 42nd Olubadan of Ibadan Land". Retrieved 12 March 2022.
  9. Olumide, Seye; Rotimi, Agboluaje (11 March 2022). "How Makinde beat odds to install Senator Balogun as 42 Olubadan". The Guardian. Lagos, Nigeria. Retrieved 12 March 2022.
  10. Adebayo, Musiliudeen (11 March 2022). "Lekan Balogun officially becomes 42nd Olubadan". Daily Post. Lagos, Nigeria. Retrieved 12 March 2022.
  11. Nasiru, Jemilat (11 March 2022). "Lekan Balogun crowned as 42nd olubadan of ibadan". TheCable. Retrieved 12 March 2022.
  12. Ajibola, Soji (10 January 2022). "Ibadan Agog as Balogun Receives Staff of Office as 42nd Olubadan of Ibadanland". Nigerian Tribune. Retrieved 11 March 2022.
  13. Adebayo, Musiliu. "Olubadan Stool:Ex Oyo Senator, Lekan Balogun to succeed Oba Adetunji". Daily Post. Lagos, Nigeria. Retrieved 8 March 2022.