Jump to content

Marie Byles

Iwde to Wikipedia
Marie Byles
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuOsterliya Taƴto
SoomaMarie Beuzeville Byles Taƴto
InndeMarie Taƴto
Innde ɓesnguByles Taƴto
Ɗuubi daygo8 Seeɗto 1900 Taƴto
ƊofordeAshton upon Mersey Taƴto
Date of death21 Jolal 1979 Taƴto
Place of deathCheltenham Taƴto
FatherCyril Beuzeville Byles Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajisolicitor, lawyer Taƴto
Janngi toUniversity of Sydney Taƴto
ResidenceCheltenham Taƴto
DiinaBuddhism Taƴto

Marie Beuzeville Byles (8 abriil 1900 – 21 noowammbar 1979) ko awokaa Ostarali, koolaaɗo kuuɓal, koolaaɗo rewɓe, koolaaɗo e jaayndiyanke, ko kanko woni awokaa debbo gadano golloowo e nder leydi New South Wales. O woniino tergal asliwal e nder fedde Budisma to New South Wales. O woniino kadi binndoowo dillooji e binndoowo mo wonaa fijirde..[1][2]

Marie Byles e duɗal jaaɓi haaɗtirde Sidney, c. 1921[3]

Mawɗo sukaaɓe tato, Byles jibinaa ko e hitaande 1900[3] to Ashton upon Mersey e nder ko wiyetee Cheshire e oon sahaa, Angalteer, e jibnaaɓe yahruɓe yeeso. Miñiraaɓe makko tokosɓe ko David John Bayles [4] e Baldur Unwin Bayles (1904-1975). Jibnaaɓe makko ko Unitariyankooɓe winndereyankooɓe, sosiyaalist en Fabiyankooɓe e pasifist en. Yumma makko Ida Margaret, jibinaaɗo Unwin,[2] ko suffragette, o janngiino to duɗal jaaɓi haaɗtirde The Slade, haa "baawɗe makko naalankaagal majji e golle galleeji",[6] kadi ko kanko holliti ɓiyiiko debbo wonde ina haani wonde e dow kaalis worɓe. Baaba makko, Cyril Beuzeville Byles, ko injenieer signaal laana njoorndi.[7] To leydi Angalteer o naatni sukaaɓe makko e kampaañuuji ngam haɓaade fenaande haɗnde yimɓe naatde e yah-ngartaaji wellitaare.[4]

Ɓesngu nguu ummiima Ostarali e hitaande 1911 sabu Cyril Byles toɗɗaama mawɗo Innjiniyaaruuji Signal e nder laana njoorndi laamu New South Wales, ngam ƴellitde mbaydi signal ngam ƴellitde laana njoorndi.[3] Ɓe tawi heen nokku ina wiyee Beecroft, e hitaande 1913 ɓe mahi toon galle mo ɓe inniri ‘Chilworth’. Ɓesngu nguu waɗii dumunna dabbunde e maayo, e hitaande 1913 ɓe mahi kadi galle tokooso to Palm Beach, to Sunrise Hill ina fadi fitirla kaa.[5][6]

Byles janngi to duɗal leslesal Beecroft, e to duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Presbyterian, Sydney, to Croydon tuggi 1914 haa 1915, e hitaande 1916 e 1917 to duɗal kesal ɗiɗaɓal duɗal ngal to Pymble (anndiraa hannde duɗal jaaɓi haaɗtirde rewɓe Pymble). O ɓurii, o wonti prefe e dux duɗal ngal e hitaande 1916, o woni hooreejo prefe e dux e hitaande rewtunde ndee.[8] E matricule, o heɓi Exposition to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney.[3]

Byles meeɗaani resde, alaa ɓiɗɗo, o miijii ɗum ko majjere nde sehil makko Dot Butler suɓii dañde ɓiɓɓe, wonaa jokkude e yah-ngartaa koɗki timmuɗo.[7][8]

E hitaande 1932 o naati e fedde wiyeteende The Women's Club, nde sosaa to Sydney e hitaande 1901 ngam rokkude nokku ɗo rewɓe "yiɗɓe golle renndo, karallaagal, ganndal e naalankaagal" mbaawi hawrude.[10]

Byles ko yumma mum mawni ko e ñaamde kosam, e hitaande 1957 o wiyi o meeɗaa ñaamde kosam..[9][10]

Awokaa debbo gadano

Byles ina jeyaa e rewɓe seeɗa janngooɓe to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney. O heɓi bakkaa makko e hitaande 1921 e hitaande 1924 o timmini bakkaa makko e sariya, o woni debbo gadano jaɓde wonde awokaa to New South Wales.[8][12] Hay so tawii Ada Evans heɓiino jaŋde mum to bannge sariya e hitaande 1902, ko huunde nde sariya haɗi debbo waɗde golle sariya e nder leydi Ostarali haa hitaande 1918. Caggal nde o waɗi golle binnditagol duuɓi nay, e hitaande 1929 Byles sosi golle sariya, debbo gadano waɗde ɗum e nder leydi New South Wales.[6]

Byles golliima e golle sariyaaji ɗiɗi – gooto to Eastwood, goɗɗo o to caka Sydney.[8] O rokki sukaaɓe rewɓe fartaŋŋe tawtoreede golle ɗee. 'Business to Eastwood mahi ngam o woodi innde heɓugo kuuje ko yaawi nden ɗum fotaani anndaago nder birooji sariya, o ɗonno anndaa.' (Golloowo, Ruut Milton).[13] O golliima ko ɓuri heewde e conveyancing e probate, e kadi ngam tabitinde jokkondire ceergal laaɓtuɗe wonande kliyaneeɓe rewɓe.[3] O woppi golle, o rokki golle sariya ɗee e gollodiiɗo makko e hitaande 1970.[11]

Jaayndiyanke e haaloowo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nde o woni almuudo, Byles winndi, yaltini binndanɗe ko faati e sariya, politik, e nokkuuji.[2] Tuggi 1927 haa 1936 o woniino jappeere jaaynde wiyeteende « Mirror » rewɓe Ostarali. O winndi binndanɗe ngam haɓaade rewɓe waylude innde mum en e dewgal, ngam reende jawdi mum en kaalis. Ko o jaayndiyanke sariya o addi hakkille e sariyaaji e golle ñaawirɗe ɗe njiylotonoo rewɓe.[3] O waɗii lectures ngam Dental Leyɗeele Ostarali, o winndi defte ngam Fedde Rewɓe Dentuɗe.[2]

Konservatoor e yahoowo ladde

Ko Marie Byles ƴeewtotoo

Nde o woni suka e nder ñalɗi teskinɗi e nder galle makko to Palm Beach, Byles ina ndaara e teleskop makko e nder Broken Bay haa e nder laddeeji saraaji Coast Central. Nokku oo ina winndaa e karte ko Bouddi, innde aborigine firti ko nofru. Ko nokku kuuraa mo liɗɗi tan njillotoo. E hitaande 1920 Byles e won e sehilaaɓe mum to duɗal jaaɓi haaɗtirde njalti ngam yahde e nder ladde Bouddi haa to Maitland Bay, nde ɓe nganndi e oon sahaa ‘Boat Harbour’, ɗo ɓe ndarni. Nde wonti nokku ɓurɗo yiɗeede e maɓɓe. Fedde yahooɓe ladde tan e oon sahaa ko fedde Mountain Trails nde Myles Dunphy ardii, nde jaɓataa rewɓe.[8] Haa hitaande 1929, woodi ɓesdaari hakkiilo dow fijirle yuɓɓinaaɗe ngam wuro e yimɓe wuro man nden Marie nasti nder Sydney Bush Walkers Club mo duuɓi ɗiɗi. E hitaande 1930, innde hesere wonande Boat Harbor ko proposed e kippu oo; Dorothy Lawry, jom ladde, hollitii "Maitland Bay" caggal laana ndiwoowa ka yani e daande maayo to bannge worgo e hitaande 1889.[14]

E nder duuɓi joy garooji ɗii, e ballal Fedde Sydney Bushwalkers Clubs, Byles waɗii kampaañ mum e nder jaayɗe ngam nokku oo waɗtee e jeyi laamu. Sosde nokku biyeteeɗo Bouddi Natural Park e hitaande 1935 ko huunde maantiniinde wonande reennooɓe adanɓe. Departemaa Leyɗeele ƴetti nokku ɓurɗo mawnude e ko Byles ƴetti.[8] Byles suɓaama hooreejo fedde toppitiinde park oo, e nder duuɓi keewɗi o yuɓɓinii ballal ngam laaɓtinde e jogaade laabi yahdu mum.[8] Lowre dow Bouddi inniraama innde makko;[1] ina heɓee e oto, e laawol The Scenic to Killcare Heights to fuɗnaange nokku njilluuji park ngenndiijo Bouddi.

E hitaande 1939, Byles woni gooto e sosɓe, kanko e sehil makko ɓadiiɗo Paddy Pallin, fedde Bush Club. Ɗum wonnoo ko fedde yah-ngartaa e nder ladde, teeŋtinnde yah-ngartaa ñalnde kala, nde waɗaani jarribooji naatgol tiiɗɗi e terɗe potɗe jeyeede ɗee, kadi nde noddiri mooliiɓe Oropnaaɓe heewɓe ko adii wolde nde, nde wonnoo terɗe.[15][16]

E hitaande 1927–28, Byles dañiino kaalis keewɗo e golle duuɓi nay e nder golle sariya ngam ƴettude hitaande ngam yahde.[3] O ummii ko e laana njoorndi Norwees, ko e oon sahaa o winndi deftere makko lollunde wiyeteende By Cargo Boat and Mountain, yaltunde e hitaande 1931. Caggal ɗuum o dañii sahaa e sahaa fof accude golle makko sariya e juuɗe gollodiiɓe, ngam yahde dow koye makko to Angalteer, Norwees e Kanadaa. E hitaande 1935 o ƴetti Mt Cook to leydi Nuwel Selannde.[8] Caggal nde o tawi yahdu Alaska ina yaaji no feewi,[1] e hitaande 1938 o ardii yahdu mawndu to Mt Sansato, to bannge worgo Siin sara keeri Tibet. Heen sahaaji lannda makko jeegom to Siin, ina heen Dora de Beer e Mick Bowie e Marjorie Edgar-Jones, ina njahda e gardotooɗo konu ngam reende ɗum en e bandiiji. Sabu ŋakkeende weeyo, yahdu nduu waawaano yettaade to dow too, Byles mettini heen no feewi.[8]

Byles wonti yiɗde diine Quaker e nder diine kerecee en, kono o saliima jeyeede heen. E nder dille makko e nder leydi Burma, Siin e Vietnam e hitaande 1938, Byles ina heewi suɓaade jooɗaade e nder cuuɗi dewal, ɗum addani mo jokkondirde e pine e diineeji ɗi ngonaa Oropnaaɓe. Nde o arti, o hesɗitini nafoore makko e janngirɗe Gandhi, o fuɗɗii ƴeewtaade diine Buddha. Arcfo koyngal ɓuuɓngal firti ko o nattii waawde yahde ko juuti walla ƴeeŋtude, o janngi ko fayti e ruuhu e miijo ngam yiytude laabi ngam haɓaade mette makko.[8]

E nder duuɓi garooji ɗii, Byles waɗii hitaande e nder leydi Inndo, haa arti noon e Himalaya, o waɗii yah-ngartaaji tati to Birmaani e yah-ngartaaji ɗiɗi to Japon. E hitaande 1960 o sosi fedde miijo, o noddi yimɓe yiɗɓe diine kala walla hay gooto ngam hawrude e ñalnde aset kikiiɗe ngam janngude karallaagal miijo.[1] E nder nguurndam makko caggal mum o wonti teeŋti e diine Buddha Mahayana e gollal moƴƴal e yurmeende.[1] Gila e ɗeen geɗe o timmini defte nay ko fayti e diine Buddha.[8]

Galle Byles

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

‘Ahimsa’, galle mo Byles mahi e daande maayo Cheltenham, no wayi e hitaande 2015 nii

Winndannde mawnde: Ahimsa

E hitaande 1938 Byles acci galle mum to Beecroft, o mahi galle makko e dow ladde nde o soodi e hitaande 1935 to daande maayo Cheltenham, sara leydi korona.[17] O inniri ɗum 'Ahimsa' caggal helmere nde Gandhi huutorii nde firti ko "ko aldaa e bonannde". Koɗorɗe nay koyɗe ɗee mahaa ko e fibro e kaaƴe, e veranda mawɗo gonɗo bannge worgo oo, ko ɗoon Byles ɗaaninoo, wuuri ko ɓuri heewde e cuuɗi nder ɗii. Gaagaa galle oo, o yiɗi ko jogaade nokku e leydi makko ɗo pelle kawrata ngam yeewtidde e miijaade. E hitaande 1949, ‘Hut of Happy Omen’ timmaani, feewnaa ko no ɗanngal udditiingal nii, ina waɗi ɓulli e ƴulɓe mawɗe ɗe kaaƴe. O joginoo galle tokooso goɗɗo mahaaɗo sara ‘Ahimsa’ e hitaande 1975, ina wiyee ‘Sentosa’ (konngol ɗemngal Malay firti ko jam e kisal).

E hitaande 1970 Byles wasiyii jawdi mum e fedde wiyeteende The National Trust of Australia (NSW), nde o walli e hitaande 1946 nde o woni awokaa toppitiiɗo ko fayti e doosgal fedde nde.[3]

Maayde e ndonu

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Byles maayi ko to 'Ahimsa' e hitaande 1979.[2] E hitaande 1985, Gillian Coote waɗi filmo gooto, A Singular Woman, o huutorii binndi ummoraade e deftere nguurndam makko nde Byles winndi nde yaltinaaka, wondude e ƴeewndorɗe e miijooji sehilaaɓe.[6][18] Binndanɗe makko (1923-1982) ina njuɓɓinee e nder defterdu leydi New South Wales.[19]

Byles Creek sara galle makko ina inniraa e teddungal makko, hono no Byles Place, e nder wuro Canberra, e nder wuro wiyeteengo Chisholm, e nokku ɗo Marie Byles woni ɗoo, e nder wuro wiyeteengo Killcare Heights, to N.S.W.

E laana njoorndi e koɗorɗe (1931)

Koyɗe Gautama Budda (1957)

Jahgol e nder silsil Burma (1962)

Lotus e taƴre (1963)

Laawol feewde e deeƴre nder (1965)

Laawol kesol feewde e goonga ɓooyɗo, ngol Tenko Nishida e Ittoen Tenko-San mbinndi, ngol Makoto Ohashi firi (naatgol tan, 1971)

Daraade peewnoowo tawa aɗa ŋakkiraa (1978) ko fayti e the teknik Aleksanndere

Heewɓe ina nguuri e nder gooto, binndanɗe nguurndam mum ɗe njaltinaaka[23]

Iwdi: Marie Byles e nder defte (catal WorldCat)

Dymphna Cusack, sehil makko nguurndam caggal nde ɓe njokkondiri to duɗal jaaɓi haaɗtirde Sydney

Rewɓe awokaaji gadani e nder winndere nde

  1. Template:Cite episode
  2. Template:Cite encyclopedia
  3. Template:Cite AV media
  4. Template:Cite AV media
  5. Template:Cite encyclopedia
  6. Template:Cite encyclopedia
  7. Template:Cite AV media
  8. Template:Cite AV media
  9. Template:Cite episode
  10. Template:Cite encyclopedia
  11. Template:Cite AV media