Nebila Abdulmelik
Jinsu | debbum ![]() |
---|---|
Ɓii-leydiyankaaku | Ecoppi ![]() |
Ɗuubi daygo | 1987 ![]() |
Ɗoforde | Adis Ababa ![]() |
Sana'aji | women's rights activist, writer ![]() |
Janngi to | University of California, Los Angeles ![]() |
Diina | Diina Lislaama ![]() |
Nebila Abdulmelik ko goomu debbo mo Eccopiya e goomu debbo. O annditi ngam o hoolaaki kuugal #JusticeforLiz, je ɗon haɓɓiti ngam ɗaɓɓugo kiita ngam suka debbo Kenyanjo duuɓi 16 biyeteeɗo Liz je ɗon wona hawtoreeje e nder 2013.[1] Nebila ko adii ɗuum ko gardiiɗo jokkondiral hakkunde jaayɗe to FEMNET, fedde daraniinde ɓeydagol rewɓe e nder Afrik.[2]
Nguurndam gadano
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Nebila jibinaa ko to Addis Abeba, to leydi Ecoppi. Baaba makko maayi nde o yahrata e duuɓi 13. Ko o suka debbo juulɗo iwdi Harari, o wiyi o wondi e caɗeele njiyaagu, ko ɗum addani mo wonde daraniiɗo haɓaade rafi o.[3] O heɓi bursi ngam jaŋde toownde to leyɗeele dentuɗe Amerik, o heɓi kadi seedantaagal makko MA to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Los Angeles e jaŋde Afrik.[4]
Kuugal
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]Nebila waɗi golle mum bana mo ɗon haɓɓa ngam hakkeeji rewɓe. O yahri to lesdi 40 e o huuwi bee tageefooji hakkiilo yimɓe feere feere. O huwtori e pelle ɓaleeɓe hakkiilo rewɓe e nder lesdi Afrika fuu, hawti e FEMNET e nder Afrik Union e nder nder nder nder jaayɗe Afrik.[5]
Nder 2013, o waɗi petitiyon dow internet bi'eteeɗo #JusticeforLiz ɓaawo ɓaawo ɓaŋgugo Liz e ɓaŋguki yimɓe e ɓaawo ɓernde, nden petitiyon waɗi ko ɓuri miliyaaruuji 2 ngam ɗaɓɓugo kiita ma'a ngam ɓaŋgotooɓe.[6]
Ɓaawo duuɓi ɗiɗi, nder 2015, o holli waɗugo ko haani waɗugo ko woni ngam ɓamtaare ɓamtaare jaayɗe 5,[7] nder ɓamtaare ko woni ngam waɗugo ko hawti e ɓamtaare duniyaaru.
E lewru August 2021, o wondi e nder rewɓe Afriknaaɓe jeeɗiɗi ɓeen ɓeen ɓe mbaɗi ko fotti winndude e Wikipedia e Global Citizen, wonde fedde caaɗeele e fedde huutoraade.[8]
Firooji
[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]- ↑ "Trending: #JusticeforLiz and the rape that's shocked Kenya". BBC News (in Engeleere). 2013-10-28. Retrieved 2021-08-10.
- ↑ Ali, Nada (29 July 2015). Gender, Race, and Sudan's Exile Politics Do We All Belong to This Country?. Lexington Books. p. 177. ISBN 978-1-4985-0050-0.
- ↑ MARMIER, Anne-Marie. "Nebila ABDULMELIK". Le Dictionnaire universel des Créatrices.
- ↑ Moffett, Helen (15 October 2018). ID Identity: New Short Fiction From Africa. New Internationalist. p. 280. ISBN 978-1-78026-460-8.
- ↑ "Nebila Abdulmelik | Nelson Mandela School of Public Governance". www.mandelaschool.uct.ac.za (in Engeleere). Retrieved 2021-08-10.
- ↑ "Kenya teen gang rape case sparks outrage, protests". america.aljazeera.com. Retrieved 2021-08-10.
- ↑ Global Goal 5: Gender Equality
- ↑ "7 Notable African Women Activists Who Deserve Wikipedia Pages". Global Citizen (in Engeleere). 9 August 2021. Retrieved 2021-08-10.