Jump to content

Nebila Abdulmelik

Iwde to Wikipedia
Nebila Abdulmelik
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuEcoppi Taƴto
Ɗuubi daygo1987 Taƴto
ƊofordeAdis Ababa Taƴto
Sana'ajiwomen's rights activist, writer, researcher Taƴto
Janngi toUniversity of California, Los Angeles Taƴto
DiinaDiina Lislaama Taƴto

Nebila Abdulmelik ko goomu debbo mo Eccopiya e goomu debbo. O annditi ngam o hoolaaki kuugal #JusticeforLiz, je ɗon haɓɓiti ngam ɗaɓɓugo kiita ngam suka debbo Kenyanjo duuɓi 16 biyeteeɗo Liz je ɗon wona hawtoreeje e nder 2013.[1] Nebila ko adii ɗuum ko gardiiɗo jokkondiral hakkunde jaayɗe to FEMNET, fedde daraniinde ɓeydagol rewɓe e nder Afrik.[2]

Nguurndam gadano

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nebila jibinaa ko to Addis Abeba, to leydi Ecoppi. Baaba makko maayi nde o yahrata e duuɓi 13. Ko o suka debbo juulɗo iwdi Harari, o wiyi o wondi e caɗeele njiyaagu, ko ɗum addani mo wonde daraniiɗo haɓaade rafi o.[3] O heɓi bursi ngam jaŋde toownde to leyɗeele dentuɗe Amerik, o heɓi kadi seedantaagal makko MA to duɗal jaaɓi haaɗtirde Kaliforni, Los Angeles e jaŋde Afrik.[4]

Nebila waɗi golle mum bana mo ɗon haɓɓa ngam hakkeeji rewɓe. O yahri to lesdi 40 e o huuwi bee tageefooji hakkiilo yimɓe feere feere. O huwtori e pelle ɓaleeɓe hakkiilo rewɓe e nder lesdi Afrika fuu, hawti e FEMNET e nder Afrik Union e nder nder nder nder jaayɗe Afrik.[5]

Nder 2013, o waɗi petitiyon dow internet bi'eteeɗo #JusticeforLiz ɓaawo ɓaawo ɓaŋgugo Liz e ɓaŋguki yimɓe e ɓaawo ɓernde, nden petitiyon waɗi ko ɓuri miliyaaruuji 2 ngam ɗaɓɓugo kiita ma'a ngam ɓaŋgotooɓe.[6]

Ɓaawo duuɓi ɗiɗi, nder 2015, o holli waɗugo ko haani waɗugo ko woni ngam ɓamtaare ɓamtaare jaayɗe 5,[7] nder ɓamtaare ko woni ngam waɗugo ko hawti e ɓamtaare duniyaaru.

E lewru August 2021, o wondi e nder rewɓe Afriknaaɓe jeeɗiɗi ɓeen ɓeen ɓe mbaɗi ko fotti winndude e Wikipedia e Global Citizen, wonde fedde caaɗeele e fedde huutoraade.[8]

  1. "Trending: #JusticeforLiz and the rape that's shocked Kenya". BBC News (in Engeleere). 2013-10-28. Retrieved 2021-08-10.
  2. Ali, Nada (29 July 2015). Gender, Race, and Sudan's Exile Politics Do We All Belong to This Country?. Lexington Books. p. 177. ISBN 978-1-4985-0050-0.
  3. MARMIER, Anne-Marie. "Nebila ABDULMELIK". Le Dictionnaire universel des Créatrices.
  4. Moffett, Helen (15 October 2018). ID Identity: New Short Fiction From Africa. New Internationalist. p. 280. ISBN 978-1-78026-460-8.
  5. "Nebila Abdulmelik | Nelson Mandela School of Public Governance". www.mandelaschool.uct.ac.za (in Engeleere). Retrieved 2021-08-10.
  6. "Kenya teen gang rape case sparks outrage, protests". america.aljazeera.com. Retrieved 2021-08-10.
  7. Global Goal 5: Gender Equality
  8. "7 Notable African Women Activists Who Deserve Wikipedia Pages". Global Citizen (in Engeleere). 9 August 2021. Retrieved 2021-08-10.