Jump to content

Sufia Kamal

Iwde to Wikipedia
Sufia Kamal
ɓii aadama
Jinsudebbum Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuBanngladesh, British Raj, Pakistan Taƴto
Inditirdeসুফিয়া কামাল Taƴto
InndeSufia Taƴto
Innde ɓesnguKamal Taƴto
Ɗuubi daygo20 Korse 1911 Taƴto
ƊofordeBarishal Taƴto
Date of death20 Jolal 1999 Taƴto
Place of deathDhaka Taƴto
MarudeSultana Kamal Taƴto
ƊemngalBangla Taƴto
WoldeBangla Taƴto
Writing languageBangla Taƴto
Sana'ajipoet, writer, journalist Taƴto
DiinaDiina Lislaama Taƴto
Award receivedEkushey Padak, Independence Award, Bangla Academy Literary Award Taƴto

Jibinaa ko Syeda Sufiya Begum

20 lewru juko hitaande 1911. Shayestabad, diiwaan Backergune, Fuɗnaange Bengal e Assam Maayi ko ñalnde 20 noowammbar 1999 (duuɓi 88) Dakaar, leydi Banngalteer Golle(ji) Yimoowo, winndiyanke Jom suudu Siyed Nehal Hoseyn ... (jibinaa ko hitaande 1922; maayi ko hitaande 1932) Kamaaluddiin Ahmed ... (jibinaa ko hitaande 1939; maayi ko hitaande 1977) Ɓiɓɓe sultana kamal (ɓiɗɗo debbo) Doggol timmungol njeenaaje Begum Sufia Kamal (20 suwee 1911 - 20 noowammbar 1999) ko jimoowo, gardiiɗo rewɓe, kadi ko daraniiɗo politik.[3][4] O tawtoraama dillere ngenndiyaŋkaagal Bengali e kitaale 1950 e gardiiɗo renndo siwil e nder leydi Bangladesh jeytaare. O ardii ko feewti e rewɓe, o woniino hooreejo fedde wiyeteende Mahila Parishad to leydi Bangladesh. O maayi ko e hitaande 1999, ko kanko woni debbo gadano rokkaaɗo wirwirnde laamu to leydi Bangladesh.[5][6]

Nguurndam adanɗam e ɓesngu

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]
Kobi begum sufia kamal hall

Sufiya Kamal e jom suudu mum Kamaluddiin Ahmed (1939) Syeda Sufia Begum jibinaa ko ñalnde 20 lewru juko hitaande 1911, to galle yumma mum Rahat Manzil to Shayestabad, to diiwaan Backergunge to Fuɗnaange Bengal e Assam. Ɓesngu baaba makko ko zamindar en Shilaur to Brahmanbaria, ɓe mbiyi ko ɓe iwdi Ali, kaliifa nayaɓo Lislaam. Nde o heɓi lebbi jeeɗiɗi, baaba makko Syed Abdul Bari woppi golle mum awokaa, o wonti ascetic suufiyanke, o meeɗaa hootde galle makko.[7] O mawni ko yumma makko, Sabera Begum, ɓiɗɗo Nawab Mir Muazzam Husein, to Shayestabad.[8]

Jaŋde makko fuɗɗii ko e maktab nokku oo, ɗo o janngi Arab. Nde o mawni, o wayli jaŋde galle no pinal nii. Yumma makko, hono Sabera Begum, janngini mo no o janngirta e no o winndirta e ɗemngal Bengali. E nder jaŋde galle to estaad zamindar Shayestabad, o dañii ganndal e ɗemngal Bengali, Arab, e Hindustani. E hitaande 1918, o yahi Kolkata e yumma makko ɗo o ari hawritde e Begum Rokeya.[9]

Golle binndol

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Daartol seeɗa Shainik Badhu ngol Sufia winndi, yaltinaama e jaaynde nokkuure ndee e hitaande 1923.[9] E hitaande 1925, Sufiya hawri e Mahatma Gandhi, ɗum addani mo ɓoornaade comci laaɓtuɗi.[3] Yimre makko adannde, Bashanti (Of Spring), yalti e jaaynde Saogat e hitaande 1926. E hitaande 1931 o wonti debbo juulɗo Bengali gadano jeyaaɗo e fedde rewɓe Inndo.[9] E hitaande 1937, o yaltini deftere makko adannde, wiyeteende Keyar Kanta (Geɗe lekki Keya). Golle makko binndol puɗɗii ko caggal nde o yaltini jimɗi makko gadani. Deftere makko adannde e jimɗi, Sanjher Maya (Sanjher Maya) yalti ko e hitaande 1938, ina waɗi heen konngol Kazi Nazrul Islaam, ina waɗi kadi yettoode Rabindranath Tagore.[10]

Nguurndam neɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Nde o heɓi duuɓi sappo e go’o, Sufiya resii ɓiy yumma makko biyeteeɗo Mir Syed Nehal Hossain, janngoowo sariya, ɓiy Mir Syed Motahar Hussain mo Shayestabad. Hosayn sankii ko e hitaande 1932, o acci ɓiɗɗo debbo biyeteeɗo Amena Quahhar. Duuɓi jeeɗiɗi caggal ɗuum, Sufiya resi Kamaluddin Ahmed, caggal ɗuum o ummii o fayi wuro Barisal.[5][11] Caggal mum Kamal dañii ɓiɓɓe rewɓe ɗiɗo woɗɓe, hono Sultan Kamal e Saeeda Kamal, e ɓiɓɓe worɓe tato Shahed Kamal, Shoeb Kamal (mo majji e hitaande 1971) e Sajed Kamal.

E hitaande 1947, Kamal wonti gardiiɗo jaaynde wiyeteende Begum, nde Mohammad Nasiruddin yaltini. E lewru oktoobar ndeen hitaande caggal feccere leydi Indiya o ari Dakaar. E nder hare mawnde hakkunde hindu e juulɗo e oon sahaa Kamal golliima ngam sehilaagal maɓɓe, o naati e Goomu Jam. E hitaande 1948, nde Goomu Mohila Purbo Pakistaan ​​sosaa, o wonti hooreejo mum.[9] Golle Kamal njokkii e hitaande 1952, e Dillere Ɗemɗe. E hitaande 1961, nde laamu Pakistaan ​​haɗi Rabindra Sangeet (Jimɗi Rabindranath), o naati e dille hakkunde Bengali en baɗnooɗe e hitaande 1961. E nder fitinaaji mawɗi e hitaande 1969, ɗaɓɓunooɗi yo seneraal konu Pakistaan ​​biyeteeɗo Ayub Khan woppu laamu, o ƴetti sabaabu mum ko sosde Mohila Sangram (Fedde Hare Rewɓe).

E nder nguurndam makko caggal ɗuum, o waɗi hakkeeji rewɓe ko ɓuri teeŋtude, o ardii fedde rewɓe ɓurnde mawnude e nder leydi Bangladesh, wiyeteende Mahila Parishad, duuɓi keewɗi. O yiyaani tooñanngeeji rewɓe ko ɓuri heewde e haala kilaas. Ko kanko kadi woni Hooreejo BRAC gadano (1972–1980).

Kamal waɗii nafoore mawnde e heɓde suudu rewɓe adanndu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Dakaar, innireede Rokeya Hall, caggal Begum Rokeya.