Jump to content

Thomas Oppong-Peprah

Iwde to Wikipedia
Thomas Oppong-Peprah
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
InndeThomas Taƴto
Sana'ajimilitary personnel Taƴto

Lietnaa-Seneraal Thomas Oppong-Peprah ko ofisee konu leydi Ganaa, ko kanko woni hannde hooreejo konu leydi Ganaa.[1][2][3] Toɗɗagol makko e jappeere ndee ko hooreejo leydi Akuffo-Addo hollitii ñalnde 24 lewru bowte hitaande 2024 ngam fuɗɗaade golle gila 1 lewru feebariyee 2024.[4] O ƴetti laamu nguu e juuɗe Set Amoama.[5] Oppong-Peprah ina jeyaa kadi e tergal e fedde toppitiinde ko fayti e musibbaaji (NADMO).

Jaangirde Oppong-Peprah janngii to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa ɗo o heɓi dipolom makko Baccalauréat e ganndal njuɓɓudi, o woni ko e ƴellitde njuɓɓudi laamu, e hitaande 2004. O jogii kadi seedantaagal jaŋde leslesre e njuɓɓudi laamu to duɗal jaaɓi haaɗtirde Ganaa (GIMPA). ) mo o heɓi e hitaande 1998.[6] Yanti heen, o heɓi dipolom makko Master to bannge kisal e peeje hakkunde leyɗeele to duɗal jaaɓi haaɗtirde King’s College London, ngal o timmini e hitaande 2014. O jogii kadi dipolom Master to bannge njuɓɓudi njulaagu e karallaagal to bannge njuɓɓudi doole neɗɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Gana, ngal... o timmini ɗum ko hitaande 2007.[7]

Golle konu Oppong-Peprah naati e konu Ghana e hitaande 1986, o woni tergal e Kursu 26, caggal ɗuum o toɗɗaa e konu (Regiment de Reconnaissance Armée) e darnde Lietnaa ɗiɗaɓo.[7]

E nder nguurndam makko fof, o waɗii toɗɗagol keewngol maantinngol, ina jeyaa heen wonde Aide-de-Camp to mawɗo konu e mawɗo konu leydi Gana tuggi 1995 haa 1997. O woniino kadi Operations/Training Ofisee ngam konu 64 konu koyɗe gila 1999 haa 2000.[7]

Tuggi 2002 haa 2009, o wonii e golle Kumanndaaji konu 64, e oon sahaa o wonii e golle Kumanndaaji konu Armoire Reconnaissance tuggi 2004 haa 2005. Yanti heen, o wonii e golle Coordinateur Transport State01 haa 2008 e golliima e hitaande 2001 haa 2005.[7] O waɗii kadi toɗɗagol ko wayi no gardiiɗo ƴeewndo hakkilantaagal stratejik to Departemaa Hakkilantaagal Defaare, Gardiiɗo Jaagorɗe, tuggi 2009 haa 2011, e Gardiiɗo Golle e Peeje to Departemaa Industriiji Defaare, Gardiiɗo Jaagorgal, tuggi 2013 haa Subquent as 2013 Gardiiɗo heblo konu e gardiiɗo golle jam konu to gardiiɗo konu tuggi lewru suwee 2014 haa lewru feebariyee 2016 e tuggi lewru feebariyee haa lewru sulyee 2016. Ndeen o ƴettii golle mawɗo gollordu nduu e nder oon nokku tuggi lewru sulyee 2016 haa lewru feebariyee 2017.[7]

Ko adii nde o wontata hooreejo konu to Gardiiɗo leydi ndii, o woniino e jappeere mawnde konu leydi Ganaa, tuggi lewru feebariyee 2017 haa lewru lewru mbooy 2019. Caggal ɗuum, o woniino hooreejo konu e lewru marse 2020. [7]

E nder fannu golle jam hakkunde leyɗeele, Seneraal mawɗo Oppong-Peprah wonnoo ko ofisee humanitariyankeejo to Mission Assistance Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Ruwanndaa tuggi lewru suwee haa desaambar 1994, o woniino kadi gardiiɗo konu to Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Libi/Caad tuggi lewru marse Mee 1994, e G4 Transport e Plans ngam Mission Fedde Ngenndiije Dentuɗe ngam Referaandoom to Sahara Hirnaange e hitaande 1993. Yanti heen, o woniino Detachment ɗiɗaɓo/Hooreejo Konu ngam Doole Fedde Ngenndiije Dentuɗe to Liban/Israayiil e hitaande 1987, 199 , e hitaande 1992.

Nguurndam neɗɗo Oppong-Peprah ina jogii ɓiɓɓe njoyo. O weltoto e golle ko wayi no pucci, fuku koyɗe, yah-ngartaa, ndaarde filmuuji, e dogdu.[7] Tuugnorgal

Gyesi, Zadok Kwame (13 feebariyee 2020). "Ofiseeji batte moƴƴe - Maj.General Oppong-Peprah". Grafik e Enternet. Heɓtinaama ñalnde 11-01-2021.
Apiya, Ogustin. "Konu konu "Blok Oppong Peprah"". Ghana Doole kisal. Heɓtinaama ñalnde 11-01-2021.
Koolaaɗo kuuɓal Afrik Amerik (21 suwee 2020). "Amerik e Gana ina tiiɗtina gollondiral - Fedde ndeenka Afrik". adf-jaaynde. Heɓtinaama ñalnde 11-01-2021.
Abedu-Kennedy, Dorkas (13-02-2020). "Hooreejo leydi waɗi toɗɗagol kesol e nder konu leydi Ghana". Laylaytol Adomon. Heɓtinaama ñalnde 11-01-2021.
"Mawɗo konu nguu yaltuɗo oo, rokki ɗum seneraal mawɗo biyeteeɗo Thomas Oppong-Peprah". Citinewsroom - Kabaruuji kuuɓtodinɗi e nder leydi Gana. 24-02-2020. Heɓtinaama ñalnde 11-01-2021.
Welsing, Kobina (2020-12). "Major Gen. Oppong-Peprah toɗɗiima hooreejo konu keso". Hoodere Fm. Heɓtinaama ñalnde 11-01-2021.
"Mawɗo konu | Konu Ghana". Ghana Doole kisal. Heɓtinaama ñalnde 22-08-2023.