Jump to content

Victor Olufemi Adebowale, Baron Adebowale

Iwde to Wikipedia
Victor Olufemi Adebowale, Baron Adebowale
ɓii aadama
Jinsugorko Taƴto
Ɓii-leydiyankaakuBiritaani-Mawndi Taƴto
InndeVictor Taƴto
Ɗuubi daygo21 Morso 1962 Taƴto
FatherEzekiel Adebowale Taƴto
MotherGrace Adebowale Taƴto
WoldeInngilisjo Taƴto
Sana'ajingaɗoowo siyaasaje Taƴto
Position heldmember of the House of Lords Taƴto
Janngi toCity, University of London, University of East London, Wakefield College Taƴto
Member of political partycrossbencher Taƴto
Award receivedCommander of the Order of the British Empire Taƴto

Victor Olufemi Adebowale

, Baron Adebowale, CBE (HeɗtoR; jibinaa ko ñalnde 21 sulyee 1962) ko gonnooɗo hooreejo fedde toppitiinde ko fayti e renndo Turning Point e jooni ko hooreejo fedde NHS, kadi o jeyaa ko e yimɓe adanɓe wontude Peer’s .

O toɗɗaama Komandaajo Laamu Angalteer (CBE) e nder hitaande 2000 ngam golle makko e New Deal, sukaaɓe ɓe ngalaa golle, e ɓe ngalaa galleeji.[3] E hitaande 2001 o wonti gooto e fedde yimɓe adannde toɗɗaande ngam wonde sehilaaɓe yimɓe, o sosaa sehilaaɓe nguurndam ñalnde 30 lewru juko hitaande 2001 o ƴetti tiitoonde Baron Adebowale, mo Thornes e nder diiwaan West Yorkshire, jooɗiiɗo e crossbencher.[4] [5] E hitaande 2009 o jeyaa ko e yimɓe 25 ɓurɓe waawde politik koɗki e nder duuɓi 25 jawtuɗi ɗii, e nder jaaynde ganndal koɗki wiyeteende Inside Housing. O hiisaama e jaaynde Health Service Journal wonde ko o neɗɗo 97ɓo ɓurɗo waawde huutoraade e nder NHS Engele e hitaande 2015.[6]

Nguurndam e golle

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Adebowale jibinaama e jibnaaɓe Naajeeriya Ezekiel e Grace Adebowale, kamɓe ɗiɗo fof ɓe ngoni ko e golloraade to duɗal jaaɓi haaɗtirde leydi Angalteer.[7] Innde makko "Adebowale" firti ko "korona ina warta galle" e ɗemngal Yoruba.[8] Huutoraade inɗe cakkitiiɗe ɗe njiylotoo koronaaji e ngalɗoo laawol e nder leñol Yoruba ina heewi hollirde iwdi laamɗo e nder leƴƴi maɓɓe ceertuɗi.[9]

Adebowale janngi ko e duɗal Thornes House, to Wakefield e to duɗal jaaɓi haaɗtirde to bannge worgo-fuɗnaange Londres. O fuɗɗii golle makko ko e njuɓɓudi laamu nokkuuji hade makko naatde e dille fedde koɗki. O waɗii sahaa e fedde koɗki renndo Patchwork, o woni kadi gardiiɗo diiwaan fedde koɗki Ujima, fedde koɗki ɓurnde mawnude e leydi Angalteer nde ɓaleeɓe ardii. O woniino gardiiɗo eɓɓaande ƴellitgol alkol, caggal ɗuum o woniino hooreejo fedde ballal sukaaɓe ɓe ngalaa galleeji wiyeteende Centrepoint. Adebowale wonnoo ko tergal e fedde toppitiinde ko fayti e politik e nder sukaaɓe, kadi ko kanko woni hooreejo ƴeewndo jokkondire galleeji renndo to Duɗal wiɗtooji politik renndo.

Adebowale naati e Turning Point e wonde hooreejo e lewru suwee 2001. Turning Point ko fedde toppitiinde ko fayti e yimɓe wonduɓe e caɗeele teeŋtuɗe, ina jeyaa heen ɓeen wonduɓe e kuutoragol dorog e alkol, caɗeele cellal hakkille e wonɓe e caɗeele jaŋde. Gaa gaa rokkude sarwisaaji toowɗi, Turning Point ina waɗa kadi kampaañ e nder leydi hee e innde wonɓe e haajuuji renndo.[10] O ummii Turning Point e hitaande 2019, o wonti hooreejo fedde NHS.[11]

Adebowale ina jeyaa e pelle keewɗe, ina wasiyoo laamu nguu ko fayti e cellal hakkille, ŋakkeende jaŋde e darnde sekteer ballondiral. Ko kanko woni hooreejo fedde toppitiinde cellal hakkille leƴƴi ɓaleeɓe e leƴƴi tokoosi, kadi ko kanko woni tergal e Diiso toppitiingo ko fayti e kuutoragol dorog. Ko o gardiiɗo Rich Mix Center ngam mawninde keewal pine, gardiiɗo Eɓɓoore Janngo e Koldaa Ngenndiijo ngam Ardorde Duɗe. O jeyaa ko e Goomu Ngenndiijo Golle, e Goomu Fooyre Ɓamtaare Faggudu Keso, omo jeyaa kadi e Goomu Duɗal Janngirɗe Ngalu. Ko o gardiiɗo ardorde e nder hakkille ƴellitaare njuɓɓudi, mo wonaa exec e nder njuɓɓudi IT cellal IOCOM, hooreejo Collaborate e hitaande 2015/16 o ardii The London Fairness Commission. O wasiyiima laamuuji lanndaaji ɗii fof ko fayti e golle, koɗki, baasal e peewnugol golle laamu. E hitaande 2017 o toɗɗaa ngam wonde hooreejo Social Enterprise UK, fedde toppitiinde ko fayti e renndo e nder leydi Angalteer.[12] E lewru feebariyee 2020 o yaltinii Komisariyaa ngam ƴellitde renndo ngam winndude humpitooji no luural renndo gollortoo e gollorɗe renndo, caggal ɗuum o yaltina wasiyaaji ngam kala waylo-waylo walla moƴƴitingol.[13] Golle komisiyoŋ oo njokkii haa hitaande 2021.

Daartol jaŋde e njeenaaje

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Adebowale ina jogii doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Angalteer hakkundeejo to Birmingham, doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln, doktoraa teddungal to duɗal jaaɓi haaɗtirde East London,[14] doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Bradford, ɗo o woni ɗoo ina jeyaa e Centre maɓɓe pour l’Inclusion et la Diversité, ko ɓuri joofde ko doktoraa tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde York. Ko o tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde London South Bank, kadi ko o tedduɗo to duɗal jaaɓi haaɗtirde Birmingham. E hitaande 2009 o heɓi seedantaagal teddungal Doktoraa sariya (LLD) to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lancaster.

Ñalnde 12 desaambar 2008, Adebowale toɗɗaa kanselor to duɗal jaaɓi haaɗtirde Lincoln. Adebowale ina jogii dipolomaaji caggal duɗal to duɗal jaaɓi haaɗtirde Tavistock e MA to duɗal jaaɓi haaɗtirde City London.

Wolde do goɗɗo

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

E hitaande 2015, Turning Point naatii e ñaawirdu gollordu, tawi ina wiya wonde Adebowale woppii gardiiɗo IT fedde nde, hono Ibukun Adebayo, tawa ko e laawol.[15] Adebayo hollitii wonde « iimeeluuji ɗi o yiyti ɗii ina mbaɗi mesasuuji ummoriiɗi e cukko hooreejo leydi David Hoare, jowitiiɗi e golle s, e sifaaji Adebayo ko “looney tunes” e neɗɗo “gollirtooɗo nutters”."[16] Ñaawirde adannde ndee hollitii wonde golle Adebayo e heɓde iimeeluuji bonɗi jowitiiɗi e makko ummoraade e cukko hooreejo fedde nde haa Adebowale, ko huunde bonnde,[16] 17] kono ñaawii wonde ɗum hoolkisaaki golle Adebowale ɗee Awokaaji Adebayo ɗii fof ngoni ko e ƴeewteede sabu jikku cukko hooreejo leydi ndii « ɓuri tiiɗde e laawol ɗaɓɓoowo oo ko o balloowo politik potal fartaŋŋeeji Turning Point.".[15]

  1. "Joom Adebowale". Parlemaa leydi Angalteer. Ƴeewtaa ko ñalnde 6 sulyee 2008.
  2. "Wiktoor Adebowale". Diskooji duunde jeereende. 30 Oktoobar 2011. Rajo BBC 4. Ƴeewtaa ko 18 lewru Yarkomaa 2014.
  3. "Nokku 55710". Jaaynde Londres (Ɓeydagol). 31 desaambar 1999. p. 9.
  4. "Nokku 56265". Jaaynde Londres. 5 sulyee 2001. p. 7935.
  5. "Joomiraawo Victor Adebowale," Bio, Duɗal Ngenndiwal Laamu.
  6. "HSJ100 hitaande 2015". Jaaynde golle cellal. 23 Noowammbar 2015. Ƴeewtaa ko 23 Duujal 2015.
  7. Adebowale, ko wiyetee. "BME ardinooɓe e nder NHS" (PDF). nhgollotooɓe.org.
  8. "Adebowal". Caggal Innde ndee. Ƴeewtaa ko ñalnde 5 oktoobar 2014.
  9. "Adè". Innde Yorubaan.com.
  10. "Joom Adebowale," Gardiiɗo, 23 lewru Mbooy 2007.
  11. "Joomiraaɗo Victor Adebowale ina jogori yaltude Turning Point caggal fotde duuɓi 20". Sektora tataɓo. 17 suwee 2019. Ƴeewtaa ko 16 suwee 2021.
  12. "Lord Adebowale toɗɗaama hooreejo fedde renndoyankoore UK". www.renndo siwil.co.uk.
  13. "Luumo renndoyankeewo leydi Angalteer ina foti ƴeewteede e komisiyoŋ keso keeriiɗo". Posto Pioneer. 21 lewru feebariyee 2020. Ƴeewtaa ko ñalnde 16 suwee 2021.
  14. "Jaaynde janngooɓe UEL". Moƴƴinaama gila e asli mum ñalnde 18 lewru feebariyee 2011.
  15. Korfe, Emily (26 oktoobar 2015). "Turning Point yeddi 'njiyaagu ɓaleejo dow ɓaleejo' ɓaawo tuumeede hooreejo gonnooɗo". renndo siwil.co.uk. Jaayɗe renndo siwil. Ƴeewtaa ko ñalnde 22 Duujal 2016.
  16. "Gordiiɗo IT mo Turning Point, Ibukun Adebayo, hollitii ko o janngi e ñaawirde golle e kuulal ngal o yaltini e golle ɗe ngonaa nuunɗuɗe".
  17. Cooney, Rebecca (9 suwee 2015). "Ibukun Adebayo, gardiiɗo IT mo Turning Point riiwti, wiyi o ɓuri yiɗde ko yoɓde golle makko, wonaa yoɓde £0.5m". Sekteer tataɓo.co.uk. Fedde Haymarket. Ƴeewtaa ko ñalnde 23 Duujal 2016.jokkondire, ina cemmbina diine makko ».