Jump to content

Yola Woila

Iwde to Wikipedia
Yola Woila
city
Laamu inndeYola Taƴto
LesdinkeejumYola Taƴto
ƊemngalHawsare Taƴto
DuungalAfirik Taƴto
LesdiNaajeeriya Taƴto
LamordeAdamawa, Laamateeri Adamaawa Taƴto
Nder laamooreAdamawa Taƴto
Hiiri-weeti pelleUTC+01:00 Taƴto
Jonde kwa'odineto9°12′0″N 12°29′0″E Taƴto
Postal code640 Taƴto
Laawol ngol laamu anndanihttp://www.adamawa.gov.ng:80/visit.php Taƴto
Map

Yola, maanaa ‘Ladde mawnde’ walla ‘Leydi Ladde mawnde’, woni laamorgo e nokku laamu leydi Adamawa, Naajeeriya. Nde woni ko e maayo Benue, nde waɗi ko ina tolnoo e 336 648 neɗɗo (2010).

[1]

Yola ina feccaa e pecce ɗiɗi. Wuro ɓooyngo Yola ɗo Lamido mo Adamawa hoɗi, ko wuro aadaaji e wuro keso Jimeta (fotde 5 km walla 3 mi NW) ko nokku njuɓɓudi e njulaagu.

To bannge worgo ko koɗli Mandara e to bannge worgo ko koɗli Shebshi e koɗli Dimlang (Toɓɓere Vogel) .[2]

Yola ko nokku keɓoowo e nokku keeriiɗo Gashaka Gumpti, ko ɗum jeyi e nokkuuji ɓurɗi mawnude e nder leydi Nijeer, nokku ladde Ngel Nyaki montane,[3] nokku Mambilla, nokku Sukur UNESCO, ko nokku pinal gadano Afrik keɓɗo binndi doggol winndere, maayo Benlango Goter park ngenndiijo to Kameruun saraaji mum, park ngenndiijo Waza, e wuro Kameruun wiyeteengo Garoua, ngo woni ko e sara keeri, to maayo Benue.

Winndannde mawnde: Emiraaji Adamawa

Sosaa ko e hitaande 1841, Yola ko municipaalitee gonɗo e dow tulde ndee e nder diiwaan Fuɗnaange-rewo leydi Najeriya. Ko kañum wonnoo laamorgo dowla Fulɓe haa nde Angalteer heɓti ndi e hitaande 1901. Hannde, ko ngo laamorgo dowla Adamawa, combaango e hitaande 1991 ummoraade e feccere dowla Gongola. Modibbo Adama, hooreejo nokkuure Fulɓe, sosi Yola nder hitaande 1841. Wakkati diidaaɗi lislaama ɗi Shehu Usman Dan Fodio ardinoo nder fuɗɗam teeminannde 19ɓiire, Modibbo Adama anndiraama bana ganndo juulɓe baawɗo ardugo yimɓe nder nokkuure Benue Toownde. Oropnaajo gadano yillaade nokku oo ko Heinrich Barth e hitaande 1851, caggal nde Yola sosaa ko juuti. O rewi ko e laawol Saharaa, o ari ko Kukawa sara maayo Caad, ngo wonnoo e oon sahaa laamorgo laamu Borno.[4]

Yola woni ko e nokku mo 30 kiloomeeteer seeɗa e laamorgo laamu Bagale. ko adii oo sahaa, Bagale ina joginoo geɗe keewɗe e leydi mum e juuɗe Jihaadiyaŋkooɓe, ɗum noon ina haawnii nde Bagale rokki Yola ɓurɗo mawnude e kulhuli gonɗi e woodgol mum rewrude e njanguuji mum keewɗi.[5]

Diiwal ngal ɗon huuwa bee Airport International Yola je ɗon nder Airport arandejum mahaaɗum haa lesdi Naajeeriya.

Ñalnde 17 noowammbar 2015, bommbo warhoore waɗii ko ina tolnoo e 30 neɗɗo.[6]

Darnde faggudu e njulaagu wuro mawngo Yola, 1809-1901

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Yarlitiiɓe ndema e nder wuro Yola Metropolis ina ngara ko ɓuri heewde e kuutoragol golle e yuɓɓo peewnugol renndo ngoo e oon sahaa. Yola ina heewi Jawdi ndi huutortenoo ko ngam dañde jawdi ndi huutortenoo ko e ɓuuɓri ngam ngesa. peewnugol ngol ko mawngol e tokosol.[7] Golle njulaagu ɗee kawri ko e saraaji Gurin e saraaji mum ɗi jowitiiɗi e golle politik e konu ko laamorgo gadano Yola. geɗe njulaagu ɗee ko kaɓirɗe konu e nguura ko huunde himmunde e jidah.[8]

Politik leydi e nder Yola fuɗɗii ƴettude mbaadi e sahaa Modibbo Adams ɗi ngummii Gurin En laawol feewde Yola e hitaande 1831.[9] Yola sosaa ko e hitaande 1841 e laamu dartiingu ngu reentortoo politik leydi no haanirta nii.

Wulngo aduna ina waɗi batte bonɗe e ngonka weeyo e weeyo no yiyraa ɗoo e maayo Gongola ina ɓuuɓna won e galleeji e leyɗeele ndema to Yola.

Yola ina jogii weeyo savanna ɓuuɓngo, keeriiɗo e weeyo semi-arid ngulngo (Aw keeriiɗo e BSh fawaade e senngo weeyo Köppen) e sahaa yooro e sahaa ɓuuɓɗo. Nguleeki kii ina ɓuuɓi hitaande kala, tawi ko lewru ut e lewru settaambar ɓuri famɗude tolno toowngo e 31,3 °C (88,3 °F) e lewru desaambar ɓuri famɗude tolno toowngo e 16,9 °C (62,4 °F). Mars ina jogii tolno ɓurɗo toowde e 42,8 °C (109,0 °F), abriil ɓuri toowde e tolno les ko 27,0 °C (80,6 °F). Tampere ɓurnde toowde ina waɗa e lewru marse e abriil, ko adii nde ndunngu fuɗɗotoo.

Yola ina heɓa 872,4 mm (34,35 in) toɓo hitaande kala e nder limre. Ina woodi sahaa ɓuuɓɗo tuggi lewru mee haa oktoobar, sahaa ɓuuɓɗo ina woodi e ko heddii e hitaande ndee. Wakkati yooro, haa teeŋti noon e lewru feebariyee haa abriil, ina heewi nguleeki ñalawma, ina waawi kadi ustude nguleeki jamma. Wakkati yooro kadi ina jogii mbayliigu nguleeki ñalnde kala ɓurngu toowde. Lewru ut ko lewru ɓuuɓndu, ina heɓa 196,1 mm (7,72 in) toɓo e nder balɗe 16 toɓo. Alaa toɓo ɓuuɓngo gila desaambar haa feebariyee. Humpito ina famɗi e sahaa ɓuuɓɗo, ina ustoo haa 13,5% tan e lewru feebariyee, kono ina waawi heɓde ɓuuɓol no feewi e sahaa ɓuuɓɗo, haa teeŋti noon e lewru sulyee haa suwee. Yola ina heɓa waktuuji 2 845,5 naange hitaande kala, tawi noon ko lewru noowammbar ɓuri heewde naange, lewru ut ɓuri famɗude.

Duule Yola ina ceerti no feewi e nder hitaande ndee fof ; lebbi laaɓtuɗi ina njokka lebbi 4,6, lebbi ɓurɗi ɓuuɓde ina njokka lebbi 7,4. Lewru ɓurndu laaɓtude ko lewru Yarkoma, 53% e asamaan ko ɓuri laaɓtude walla laaɓde e 78% e asamaan ko duule walla duule, lewru mee ko lewru ɓurndu heewde duule.

Toɓooji lewru Yola ina ceerti no feewi fawaade e yontaaji, toɓooli 7,3 ina mbaɗa tuggi 27 marse haa 7 noowammbar, ina tolnoo e 0,5 inch. Toɓo ɓurngo heewde ina toɓa e lewru ut, ina tolnoo e 6,5 inch. Duuɓi yooro ɗii ko lebbi 4,6, tawi ko lewru Yarkomaa woni toɓooli ɓurɗi famɗude ɗii, ko 0,0 inch.

Pont jokkondirɗo e nder Yola

Wuro Jimeta ɓadiiɗo ina jogii luumo, zoo, aeroport ina waɗi diwooje toowɗe feewde Sawuud, birooji NiPost e NiTel kam e juulirde mawnde e katedraal. Ko ɗum laamorgo dowla, ko nokku mawɗo yah-ngartaa, otooji e taksiiji ina njaha fuɗnaange Mubi e Maiduguri, hirnaange Numan, Gombe, jalingo e Bauchi e fuɗnaange Makurdi e Katsina Ala. Taksiiji ina ngoodi haa Garoua to Kameruun. Woodi laanawol diyam ngol ɗon yaha Abuja e Lagos. Wuro ngo ina waɗi duɗe janngirɗe keewɗe, ko wayi no: Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Amerik to Nijeer (AUN) (ko ɗum duɗal jaaɓi-haaɗtirde gadanal e tan e nder Afrik), Politeknik dowla Adamawa, Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Modibbo Adama Yola (MAU) anndiraangal ko adii ɗuum Duɗal jaaɓi-haaɗtirde Fedde Teknoloji, Yola, tawaangal ko ina wona 10 km ci laawol Mu Koolaaɗo kuuɓal sukaaɓe rewɓe laamu, Yola, koolaaɗo kuuɓal AUN (Koolaaɗo kuuɓal ABTI), koolaaɗo kuuɓal Aliyu Mustapha, koolaaɗo kuuɓal Chiroma Ahmad, koolaaɗo kuuɓal Ahmadu Ribadu, koolaaɗo kuuɓal duɗal jaaɓi haaɗtirde MAUTECH, koolaaɗo kuuɓal Concordia (ko fedde janngooɓe leydi Naajeeriya suɓii wonde koolaaɗo kuuɓal ɓurɗo moƴƴude caggal jaŋde leslesre e hitaande 2007). Yola kadi ina jogii gooto e cuuɗi janngirɗe jeegom (6) ɗi duɗal jaaɓi haaɗtirde Naajeeriya woni e saraaji duɗal jaaɓi haaɗtirde Ameriknaajo Naajeeriya e duɗe janngirɗe keewɗe goɗɗe.

Adamawa ina jogii gooto e nokkuuji ɓurɗi moƴƴude e nder leydi Najeriya, ina woni fotde 5 km (3 mi) bannge hirnaange laawol Numan. Nokkuuji turism ina njeyaa heen: Koɗorɗe tati banndiraaɓe e nder nokku laamu nokku Song, ko ɗeen kaaƴe tati teskinɗe ina ndarii banngeeji ɗiɗi e tooweeki ceertuki tawa hakkundeere ndee ko banndiraaɓe mawɓe. Nokku juulde liɗɗi e maayo Njuwa ɓooyɗo mo jooni yoori, ƴellitii wonti nokku hoɗorde. Palas Lamido e durbar pucci hitaande kala, ko adii fof ko koɗorɗe Fulbe, wuro ngo ɓuri heewde ko Fulbe, kam e yimɓe ummoriiɓe nokkuuji goɗɗi e leydi ndii e leydi hoɗdiiɓe Kameruun.

Yimɓe teskinaaɓe

[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ahmadu umaru fintiri

Murtala hammanyero nyako

Atiku Abuubakar

Mohammadu Barkindo

Ayisha Buhaari

Boni Haruna

Mawɗo Mustafa

Panam Persi Pool

Nuhu Ribadu

Aleks Badeh

Kolleeji Ahmadu Ribadu

Politeknik leydi Adamawa

  1. "Yola | Hometown.ng" (in Engeleere). 2018-03-31. Retrieved 2021-06-25.
  2. Cite error: Invalid <ref> tag; no text was provided for refs named :3
  3. Brown, Jessica; Mitchell, Nora J.; Beresford, Michael (2005). The Protected Landscape Approach: Linking Nature, Culture, And Community. IUCN. pp. 43–. ISBN 978-2-8317-0797-6. Retrieved 15 April 2013.
  4. Alkasum, Abba (2003). History of Yola: 1809 -1914, the establishment of a Metropolis (in English). Kaduna: Ahmadu Bello University, press Limited. pp. 47–50. ISBN 978-125-196-4.CS1 maint: unrecognized language (link)
  5. Kemper, Steve (2012). Labyrinth of Kingdoms: 10,000 Miles Through Islamic Africa. New York: W. W. Norton. p. 161. ISBN 978-0-393-07966-1.
  6. Yola market explosion kills 30
  7. Bala, Usman (1983). Studies in the HIstory of pre-colonial Borno (in English). Zaria: NNPC. pp. 35–40.CS1 maint: unrecognized language (link)
  8. Abubakar, Sa'ad. "Foundation of scholastic community in Yola". Kashim Ibrahim Library Bulletin. 5 (3): 45.
  9. Abba, Alkasum (2003). History Of Yola, 1809-1914: The Establishment And Evolution Of A Metropolis (in Engeleere). Kaduna: Ahmadu Bello University Press. pp. 67, 70. ISBN 978-125-196-4.