Abeokuta

Iwde to Wikipedia
Abeokuta
city, big city
YemreOgun Taƴto
Golle imaaɗe1825 Taƴto
Laamu inndeAbeokuta Taƴto
LesdinkeejumAbeokuta Taƴto
Ɗemngal ngal sarwiisiiji leydi fu njoni haaludeYarbankoore Taƴto
LesdiNaajeeriya Taƴto
LamordeOgun Taƴto
Nder laamooreOgun Taƴto
Hiiri-weeti pelleUTC+01:00 Taƴto
Located in or next to body of waterOgun River Taƴto
Jonde kwa'odineto7°9′0″N 3°21′0″E Taƴto
Memba enEgba people Taƴto
Map

Abeokuta un gelle own miidi hiitadee 1815 joɗerɗe mawɗe nɗe Diiwal Ogun ɗer fombina faaro hirna Naajeeriya. Eɗe un jooɗori eɗau fuuna bankiwal ngalɓe dallol Ogun haaɗe e hawtirɗe nɗer hayre wortoɗe aure nɗer e ledde jaayal (savannah) kilomiitaji 77 (48mi) woyla e Legas e laawol ndiyam ko 130kilomita (81mi) e diyam. E baano 2006, Abekuuta e ɓee ko futuniɗun inaje ɓe goodi ɗuuɗirka 449,088.[1]

Joogaarafi e Jawɗi[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Abeokuta ɓurɗi taakiri leydi nɗi ledde savannah ɗe ɗau nɗi ɓe feshshake e teɗɗuɗun ɗun laawoniwal granite. Nɗi sarkitake eɗer yaasi inarje ɗe nɗi fiitiini e loope yibgal 18mileji ɗer wurtigo ledde neɓɓan, lumbaje anɗaɗe ruubaje doogaji alkamari (marori), mɓai, masardi, nhottollo, luttuɗe ɓiɓɓe leɗɗe e sheabutterje un mawɗe ɗawirɗe e luumo.

Un maɓɓitriiɗi wurtinarɗe ɗer goroje, dibinoje gurtirɗe ɓiɓɓe leɗɗe e goroje kanje ma ɓiɓɓe. Fuu marori e hotollo eɗun hollinaɗun e mishinariere eɗer 1850s eɗen ɗun lattake mauɗun wuttuɗu eɗun jaudi haaɗe e dye indigo.

Abekuuta ɓurdi jonɗe ɓe haire olumo wuuro ngo ɗuɗɗe luure e baafe. Ɓe jooɗiiɓe eɓe doogari e dallol oyan ɗun eɗau diiyam kuutirɗam lattaɗan kossojan ɗan dogortake weeɗu ɗun eɗu jottari ɗer Abeokuta wayla hukuma pamarun ɗun ɗer diiwal Ogun eɗer hirnari leydi Naajeeriya e haaɗe kamani kilomita 20km wayla hirna ɗun diiwal gal gelle Abeokuta. Weeɗu ɗun nɗu rashaake ɗallol oyam e anɗiragal dallol Ogun.

Abekuuta un gelle hedikwatawol ngal hawtugo Diiwal Ogun-Osun dallol nyeɗol huwirɗe lattigol hoshugol ngol faago yeso ngol leydi e diiyam huuɗeji ɗun laagos, Ogun e Oyo diiwee ɗun ɗer koɓe waatiirta deemal sheeɗu yamɗu-hebgo e kuɓɓirɗer pamari inaje sana’aje eɗer amma naa shembiɗɗe ɗun ɓikka leɗɗe canninje, Aawa, Robaje, Defirɗe, Giyanjan hosam naii ɗen e dalmaji heurugo ko sorete fombina geɓal ngal unɗe-aro granite quarije.

Jahaleeji[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Yibgal kollingal ngal wuro kare ndiiyam

Abeokuta egal hiɓɓoɗi haaɗe laagos kauti e laawol girgiwal ndiiyam kennyaagal (timminagal) ɗer 1899 goɗugal juutirka 77kilomita (48mi) tun 2021 hangal wooni laawol girgiwal ndiiyam anɗaaga fooɗigal ngal laagos-Ibadan, hangal ɗaari e Abeokuta ga’al gal nyiɓgal keesal ngal ɓaama ɗer Abeokuta.[2] Hocugo eta Ibadan acci eɗau 8:30 e 16:30 kullum foɗai yaari lagos eɗau 10:00 yaari 18:00 ɗereyel saiɗa eɗun waɗɗa e heɓagel e hisago ɗen e shede tan. Laawol ngol hauti ɗun e laagos ɗenbo e Ibadan-lluro, Shagamu, Iseyim, Sangoota, e Ketou.

Ɗistinore[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ɗer 1817 lamorɗe Oyo sarkita eɗau konu gaɗa ɗen. Areji kollinama gaɗa sarkitago Oyo hautiɗin eɓe Ijebu eɗer konu ɗembo e Owu ɗer fombinare yarabankoen lattiɓe sharkitiɓe e wakkatire wore tokkiri e haugo ngo owu ɗer 1822 ɓe arɗugal Ife e Ijebu fuu ɓe ngarti e gure maɓɓe amma luttuɓe soljaen eɓe gooɗi jonɗe hauti e Oyo ɓe matinake noɗɗal maɓɓe ngal Ijebu yaari Ipara inare lattiɗe hautuɗe ɗe ɗun honiroita goɗɗe sareje eɗer inaje maɓɓe. Ɗu un kautuɗun ɗun hauti hakkilo maajun inare go’o gam helaki konuu hauti e Egba ɓe ɗelli semɓe maɓɓe ɗun geɓal ɗun ɓe tigga ɗun yorobankoen manguɓe eɗer ƙarnuji 13 eɗen ɓe sharkitake eɗer laddeji hakkuɗe Ipara e Ibadan. Hautuɗe ɗen ɗe wonni ɗuɗɗun ɗun ɗu’um sareji eɗurke kautu e gelle goote ɗeɗun wawa timminki wonnuki, Ibadan lattinama hautirɗe e ɓeddage walliki.

Tanbaano e jungaaku ɓe Egba kibbi ɗiri e hautugo joɗiɗo Ibadan. Hautare hakkuɗe ungiyaaji ɗiɗi arose eɗer woore mo Egba mauɗo inɗe lamadi fiɗaaɗo ɗer yonki mauɗo inɗe Ege e maiɗe ɗen e pistol ejairi hautare jooɗi koɗuun faɗɗamo eɗer taɓɓitin anɗaaɗun. Saakugo Ife gaɗii ɗuɓɓe ɓe Egba sharkitake e kongii ɓegaaɗi saakaago baano 3 ko 4 milji woɗɗugo eɗer goɗɗe guttule ɗun gotol mayolwol.[3] Ɗo’o un inɗe sokeɗe eɓe mawɗe maɓɓe e ɓaagi eɗau yolɗe wiaɗe haire Olumo inare ɗeɗun heɓri saare Abeokuta eɗer 1830 un sare famarɗe nɗe femoɓe.

Ɓaawo 1825 haire olumo un ɗemma inaare anɗaɗe nɗer gaɗa Ibadan e dahomey wanshoɓe yimɓe kulnoɓe heeyazi e yeltirɗe kosha areeji egun haire ɗen filtina ɓe yonɗe. Ɓe Egba nyiiɓuuɓe abeɗarta ɗun haade ɓe kautiɗiri e luttuɓe Egba shaliɓe ɗe e henɗi tiiɓe membaen ɓe owu shoptoyiɓi gaɗa nangeeki. Ɗun latti ummiɗun haire yasi e wuro ɗun ɓe ɗuuɓe ɓe Egba. Saboe un maɓɓi tirɗe joɗarɗe ledde dibrage shotere e saboe eɗun noɗɗiraɓe mawɗe Egba. Domomey haade lattake kulmaɗun eɗer 1851 dandal Abeokuta ɓe Egba konaama lamiɗo gezo ɗen eɓe Dohomey ɓe saakiti galɓu haajoni soljien ɗer 1864.

Tsanuwal Kollingan Abeokuta 1929[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Ɓe 1860s ɗenha kolli matsalu wargo hauti e yuroopeun inɗe ɓe Britainiankoen ɗer laagos hamɓe ardi Egba fuɗɗugo hautugo luumo hautie sakaaki missionkoen e ɓe luumo ɗer 1867 hakkuɗe 1877 e 1893 yorubankoen koonu hauri e Abeokuta jiiki e Ibadan hanju waɗɗi lamɓe Egba ngaɗi jungo e kautal e Britainkoen gomnaajo Sir Gillbert Carter. Ɗu un ɗun waaɗi e 1893 ɗun heeɓiri hautugo Egba hukumare hautirɗe e Abeokuta.

Dammuɗun gabatorɗun wurtugo ɗun ɓe ɗer Egba jahirɗun ɗun ɓe wolwoɓe leydi. Ɗer 1918 haure koonu ummake eɗer inaare ɓe aɗuɓi koonu nonɗuɓe eɓe jaɓoɓe jangal e ɓorɗe ɗe yottungo dokawal gal Sir Frederick Lugard gomnaajo mo Britainkoen. Eɗer konu artuɗun ɗun duniyaru.

Ɓe Abeokuta rouɓe kiɓɓiɗun e les arɗugal rouɓe Abeokuta keɓi inaare ɗer 1940s un softugo ortugo ngo ɓe jangal ngaaɗi haajoni eɗer laamu boɗejo Naajeeriya. Ɗer 1976 Abeokuta lattake hautirɗe mawɗe gallinɗe diiwal Ogun.

Nyible Anɗaaɗe[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

Abeokuta un gotun gonɗun futingo baanu 18mil e jaajirka eɗen no ɗistinore jajirka e huuwa haa jooni Ake ɓe finatawaje joɗiɓe ɓeɗen alake e haaɗe ƙarnual suudu (centuary hall) (1930) ɓe fuu un ɓe Egba alake wonniɓe.

Ewooɗi primareje e secondarare ɗen e universitiwal laagos shuuɗi ɗi Abeokuta amti ɗer 1984 yible ɗen anɗirama taayaka demal e gollital. Ɗu’un ɗun dun wailitake e jangirɗe hautuɗe nɗe deemal, Abeokuta (fuuna B) ɗer 1988.[4]

Ɓe larawal tukkinowal feroyi jaigal hotelwal yiɓaaga ngal arɗiɗo leydi kiiɗo Olusegun Obasanjo president library (OOPL) un a haaɓo ejoɗi e ɗanɗal ɓe hautugo.

Ngomnajo e joɗori e yibgal Oke-mosan e haabo yibgal anɗagal jangirɗe deemal hautuɗe ɗe Abeokuta e joɗari e laawol Alabata ɗer Abeokuta e gootal maugu jangirɗe e Naajeeriya.

Nassiji[taƴto | taƴto ɗaɗi wiki]

  1. =https://web.archive.org/web/20220929004145/https://www.globalfuturecities.org/federal-republic-nigeria/cities/abeokuta |access-date=2022-09-25 |website=www.globalfuturecities.org}}
  2. https://punchng.com/buhari-inaugurates-lagos-ibadan-railway-project/ |title=Buhari inaugurates Lagos-Ibadan Railway project |editor=The Punch Newspaper |date=2021-06-10 |language=en |via=2021-12-04}}
  3. https://openlibrary.org/books/OL684550M/Encyclopedia_of_Africa_south_of_the_Sahara}}
  4. https://nigerianfacts.com/most-beautiful-university-campus-in-nigeria-see-pics/%7Ctitle=Is This The Most Beautiful University Campus in Nigeria? [See Pics]|date=21 December 2016}}